Ker sem še premlada, da bi se kaj dosti spomnila političnih časov, ko je bil gospod Pučnik še živ, je Janez Janša zagotovo politik sodobnega časa, ki se ga bo spominjala mladina današnjih dni.  In ker gre čas neizogibno naprej in ne nazaj, bi trditev res lahko malce spremenili. A kaj, ko mora v Sloveniji preteči še veliko časa, da bomo sami sebi priznali kako pomemben je Janez Janša za našo domovino in državo.

Ne razumem zakaj moramo biti mladi tiho? Nekoč so prizadevne mlade, ki so se upali kaj naglas povedati pred sošolci, prijatelji ali znanci (na primer Andrej Aplenc), pošiljali na Goli otok. Danes si obsojen, podobno kot takrat, le da to ni s strani oblasti, kaznovan si od ljudi. Vsi te postrani gledajo, če si podpornik, desneice oziroma »pomladne« politične opcije. Velikokrat se mi zazdi, da se vse bolj vračamo v tiste »bivše« čase. Mladim se ni potrebno več skrivati, če je sodba krivična je krivična. Zakaj bi bežali od resnice? Zakaj bi se morali bati? Ni sramota, če občutimo to krivico.  

Nikogar od mojih prijateljev ne slišim govoriti o sodbi, o aktualnih problematikah, politiki, razen tistih, ki so pripadniki neke stranke. Ali pa slišim komentarje, da je tako prav, čeprav sploh ne vedo zakaj točno je gospod Janša obsojen, zakaj je nekaj tako kot je, čeprav bi moralo bi drugače. Preprosto ni jim všeč, sledijo splošnemu mnenju in od tega ne odstopajo. Mediji, s svojim poročanjem, seveda k temu še dodatno pripomorejo.

Vesela sem, da mladim danes sploh še gre za stvar in so tudi nekateri danes tu. Kako se lepo sliši mlade glasove peti himno, ko ponosno držimo zastavo, si rečemo Slovenec sem ali Slovenec si ... In kdo drug, kot Janez Janša ter njegovi somišljeniki, ki so pred 23. leti in več, pogumno stopili na rep totalitarnemu sistemu, so zaslužni, da imamo danes samostojno državo.

Naj zaključim še s Pučnikovimi besedami: »Jugoslavije ni več, za Slovenijo gre«.