Vabljeni k branju sporočila za javnost št. 100!
Spoštovani!
Zaupanje državljanov in državljank Republike Slovenije v institucije pravne države je pomemben dejavnik stabilnosti demokratičnega sistema, brez katerega sodobna, demokratična zahodnoevropska država ne more delovati. Sodišča sodijo v imenu ljudstva pa vendar vsakodnevno vidimo, da temu še zdaleč ni tako. Prav tako sodna oblast za odločitve, ki jih sprejme in naj bi bile pravične in poštene odgovarja ljudstvu. Tudi tukaj vidimo, da temu ni tako, saj konec koncev ljudstvo ne odloča o izbiri sodnikov, sodniki sami pa se pred ljudstvom skrivajo, saj so si v svojih pravilih, ki jim pravijo sodni red predpisali, da se jih ne sme slikati, snemati in javno objavljati njihovih fotografij. Senco na delovanje slovenskega sodstva pa meče tudi dejstvo, da javnost v praksi do konkretnih podatkov o odprtih disciplinskih postopkih nima neposrednega dostopa.
Nekdanji predsednik Ustavnega sodišča je v svoji analizi sodb Ustavnega sodišča ugotovil, da so slovenska sodišča v zadnjih desetih letih kar v 442 primerih kršila Ustavo RS in človekove pravice ter temeljne svoboščine. Po podatkih Evropskega sodišča za človekove pravice so slovenska sodišča ravnala napačno v vsaj 300 primerih. Iz letnega poročila Varuhinje človekovih pravic pa je razvidno tudi, da narašča število državljanov, ki menijo, da so jim bile v sodnih postopkih kršene človekove pravice. V 7,4% primerov se pritožbe smatrajo kot popolnoma upravičene. Po številu neizpolnjenih sodb Evropskega sodišča za človekove pravice pa je Slovenija daleč najslabša od vseh držav članic Sveta Evrope - Slovenija ni izpolnila preko 240 sodb Evropskega sodišča za človekove pravice, kjer je bila obsojena. Med 47 članicami organizacije Sveta Evrope je torej Slovenija najslabša pri sodnem varovanju z zakoni zagotovljenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin. V Sloveniji zaradi tega ni nihče odgovarjal, ne tožilci, ki so pripravili takšne obtožnice ali obtožne predloge in ne sodniki, ki so napačno razsojali.
Odbor 2014 želi spodbuditi sodnice in sodnike, ki so oblastniki, funkcionarji tretje veje oblasti ter tožilke in tožilce, ki so predstavniki drugega oblastnega, represivnega organa, da odgovorno opravljajo svoje delo. Hkrati pa tudi želimo in zahtevamo, da se sami kritično opredelijo do kolegic in kolegov, ki delajo krivice ter mečejo senco na celoten njihov ceh. Zato je Odbor 2014 28. julija 2014 vložil zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja, naslovljeno na Vrhovno sodišče. Imena in priimke sodnikov, ki so sodelovali pri odločitvah, ki jih je Ustavno sodišče razveljavilo je Odbor 2014 pridobil 22. avgusta 2014. Od takrat pa se tudi na shodih pred Vrhovnim sodiščem javno berejo imena in priimki sodnikov, ki so sodili v sodbah, pri katerih so bile ugotovljene kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Vse te aktivnosti bomo razširili tudi na branje imen tožilcev, ki so sodelovali v teh postopkih.
Najvišje na seznamu sodnikov, ki so sodelovali pri kršitvi človekovih pravic in temeljnih svoboščin je vrhovna sodnica Martina Lippai. Ga. Lippa je sodelovala v 25-ih sodbah, katere je kasneje Ustavno sodišče razveljavilo oz. odpravilo in je bilo ugotovljeno, da so s sodbami bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine državljanov in državljank Republike Slovenije. Od tega je v osmih primerih predsedovala senatu sodnikov. Vrhovna sodnica Irena Badovinac – Bjelič je sodila v 16-ih primerih, za katere je bilo ugotovljeno kršenje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, od tega je bila 2-krat v vlogi predsednice senata sodnikov. Ob tem je zanimivo, da sta z njo v senatu kot član ali predsednik senata 13-krat sodelovala sodnika Bojan Dolenc in Martina Lippai. V 15-ih primerih, v katerih so bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine je sodil vrhovni sodnik Bojan Dolenc, od tega je v treh primerih nastopil kot predsednik senata sodnikov. V 13-ih primerih, kjer je prišlo do kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin, je sodila sedanja ustavna sodnica Jasna Pogačar. V prav vseh 13-ih primerih je sodnica Jasna Pogačar predsedovala senatu sodnikov. Prav od slednje državljani upravičeno pričakujemo, da bo javno pojasnila, kako lahko sedaj deluje v organu, ki je ugotovil, da je 13-krat kršila človekove pravice. Prav tako javno sprašujemo predlagatelja, Predsednika Republike Slovenije in Državni zbor, ki je ustavno sodnico izvolil, ali sta bila seznanjena z dejstvom, da je danes ustavna sodnica Jasna Pogačar 13-krat sodila in predsedovala senatu sodnikov, ki so dokazano kršili človekove pravice in temeljne svoboščine.
Že samo ti podatki kažejo, da so v slovenskem pravosodju nujno potrebne korenite spremembe, ki bodo temeljile na odgovornosti funkcionarjev in njihovem odprtem, transparentnem delovanju. Zato bo Odbor 2014 nadaljeval s širokim naborom aktivnostmi, ki bodo vodile, k tem nujno potrebnim spremembam, hkrati pa bomo še naprej javno opozarjali na oblastnike, ki kršijo človekove pravice in temeljne svoboščine.
Odbor 2014, 18. 9. 2014
Sep 18, 2014