Drage sodržavljanke, dragi sodržavljani, Krivična obsodba Janeza Janše in Toneta Krkoviča, zardi česar še vedno prestajata zaporno kazen, predstavlja vrhunski izraz spolitiziranosti in instrumentaliziranosti slovenskega pravosodja. Vendar pa to ni edini tovrsten primer. Obsojenci v zadevi Patria niso edine žrtve izkrivljenega pravosodja. Preganjanje tistih, ki se zoperstavljajo vladajočemu neosocialističnemu režimu – najsi gre za politike, novinarje ali kritične intelektualce – postaja sistematično. Sedaj postaja že javno izrečena beseda, ki ni po voljni kateremu od miljencev tega režima, lahko povod za represivne ukrepe.

Tako je bil pred kratkim publicist in univerzitetni profesor dr. Boštjan M. Turk obsojen na pogojno zaporno kazen zaradi domnevne razžalitve zgodovinarja dr. Jožeta Pirjevca, ki naj bi jo l. 2011 zagrešil s svojim zapisom v reviji Reporter. Čeprav v svojem zapisu ni storil ničesar drugega kot izrazil kritiko ravnanja človeka, ki je javna osebnost in ki je letos celo kandidiral na volitvah v Evropski parlament. V svojem zapisu je zgolj izpostavil dvoličnost nekoga, ki se razglaša za velike domoljuba in ki drugim rad očita pomanjkanje domoljublja (jih celo malodane označuje za izdajalce), saj se je pa v preteklosti obnašal vse prej kot v skladu s domoljubnimi načeli. Očitno je, da je sedaj kaznivo, kateremu od vlivnih režimskih podpornikov nastavi ogledalo.

Ta sramotna obsodba (za katero velja podobno kot za razsodbo v zadevi Partia – da ji ni primera v demokratični Evropi) pomeni grob napad za ustavno zagotovljeno svobodo izražanja. To, kar se dogaja, je ponovno uvajanje zloglasnega 'verbalnega delikta', kakšen je obstajal v jugoslovanskih časih in na podlagi katerega se je pošiljalo v zapor ljudi, ki os bili 'trn v peti' komunističnega režima. To, da je človek obsojen na zaporno kazen zgolj zato, ker je izrekel svoje – čeprav ostro – stališče do nekoga, ki predstavlja del oblastniške elite, je manira avtrokratskih režimov. Kaj podobnega danes v evropskem prostoru najdemo samo v kakšni Rusiji ali Belorusiji. S takšnimi praksami postaja Slovenija sramota demokratične Evrope.

Pravosodje predstavlja eno najšibkejših točk slovenske tranzicije in eno od največjih ovir pri demokratizaciji slovenske družbe. Zato je naloga nas svobodoljubov in demokratom, da se njegovim zlorabam najodločneje zoperstavimo!