Spoštovane sodržavljanke, spoštovani sodržavljani! Drage vztrajnice, dragi vztrajniki! V svojem prejšnjem govoru 31. avgusta sem dejal, da smo priča vse bolj pošastni retrotranziciji. Upal sem, da sem se motil. Žal se nisem. Neizogiben spremljajoč pojav retrotranzicije je vse bolj očiten rdeči fašizem, ki ni usmerjen samo proti največji opozicijski stranki, pač pa proti vsem simpatizerjem slovenske pomladi. Na vratih nekaterih zgradb se celo pojavljajo nalepke, ki prepovedujejo vstop simpatizerjem slovenske pomladi. Ali ni to podobno razmeram pred osmimi desetletji v Nemčiji, ko se je vzpenjal nacizem in ko je na vratih marsikatere zgradbe pisalo »Psom in Judom vstop prepovedan«?

Spoštovani, upam, da razumete, kako pomembno je, da se upiramo zloglasnim načrtom rdečih botrov iz ozadja – da bi nas demoralizirali, spravili v otopelost in apatijo, v mišljenje, da ni mogoče ničesar storiti. Ne bojmo se tega, da hočejo na umazan način nastrojiti javno mnenje zoper nas. Ne nasedajmo provokacijam. Vendar ob tem ne pozabimo, da je bil tovariš Milan Kučan v svoji karieri tudi predsednik komisije za psihološko-propagandno dejavnost pri nekdanji socialistični zvezi. Toda obstaja močnejša sila od murgelskega bunkerja. Post, molitev in odločna akcija.

Lahko rečemo, da smo ves čas doslej argumentirano nastopali. Vendar smo naleteli na zid ignorance in posmeha. Tovariš Kučan, ki sem ga prej omenil, je ob osamosvojitvi Slovenije leta 1991 v slavnostnem govoru dejal, citiram: »Silo kaže tisti, ki mu manjka argumentov in trezne presoje.« Konec citata. Kdo v sedanjih trenutkih kaže silo, nam je jasno. Včasih se sprašujem, če je vsa neokomunistična nomenklatura, ki usmerja dogajanje iz ozadja, res pripravljena iti do konca in s svojim nasiljem ter ignoranco izzvati nasilen odziv ljudi. Decembra leta 1989 je imela slovenska zveza komunistov kongres, na katerem je pod vtisom dogodkov v Romuniji, kot so rekli, »sestopila z oblasti«. A Romunija je bila očitno predaleč. Pri nas je bil prehod iz totalitarizma v demokracijo odločno premehak. Tudi zato imamo demokracijo, ki je žal samo navidezna. Predvsem pa okužena z asimetrijo in starimi centri moči. In to ni neki privid, te stvari lahko ves čas opazujemo na lastne oči. Zato moramo naglas povedati: cesar je nag!

Vendar ne moremo iskati krivcev za sedanje stanje samo pri nosilcih neokomunistične elite, pač pa tudi v politični nezrelosti večine slovenske javnosti. Ko sem v zadnjem času velikokrat opozarjal na politične zlorabe pravosodja, sem dostikrat dobil odgovor: »To se me ne tiče!« Tudi to je eden poglavitnih razlogov, zakaj lahko starim botrom vedno znova uspe recept z vedno novimi in novimi instant strankami. Botri, ki stojijo za novo vlado, niti ne skrivajo več, da je njihov dolgoročni načrt pripeljati na oblast Združeno levico in vrniti prenovljen jugo-komunizem. Zato smo priča raznim manipulacijam z javnomnenjskimi anketami in po drugi strani ignoranca do naših shodov, medtem ko se je ljubljanski shod proti podnebnim spremembam v nedeljo znašel tako rekoč v vseh medijih. Udeležilo se ga je okoli šestdeset ljudi.

Spoštovani, ne smemo se več slepiti. Otopelosti in vsegliharstvu je treba narediti konec. Povsem očitno je, da nas skuša tako pravosodje kot propagandni stroj neokomunistov vse kritične državljane načrtno demonizirati in tudi demoralizirati. In to je peklenski načrt za Slovenijo, ki se mu moramo upreti. Ne samo da skušajo Janezu Janši odvzeti poslanski mandat, sedaj ga preko črne propagande, ki se po spletu širi med preprostimi ljudmi, skušajo še dodatno diskreditirati, češ da v resnici sploh ni v zaporu. Vse z namenom podžiganja sovraštva in poskusa zanetiti javni linč proti vsem nam, ki verjamemo, da Janša ni zločinec. V zadnjem času tudi Tonetu Krkoviču pripisujejo celo nekakšne umore, ki naj bi se dogajali v času vojne za Slovenijo. Da je absurd še večji, pa nekdanji operativec v aferi Depala vas preko časopisa Delo dodatno podpihuje sovraštvo proti vsem, ki so za samostojno Slovenijo nosili glavo na prodaj. Razširjajo celo diskvalifikacijo, da se je Janša s svojimi sodelavci v času vojne samo skrival v kleti Cankarjevega doma, počel pa nič. Žal je veliko poštenih državljanov tej propagandi nasedlo.

Tudi z novo vlado ni nič drugače. V posmeh vladavini prava sedaj pravosodno ministrstvo vodi človek, ki je prej vodil protikorupcijsko komisijo, v resnici pa je bil politični rabelj, ki je navsezadnje tudi pripomogel k padcu Janševe vlade in postavitve vlade pod vodstvom Alenke Bratušek. In ta isti človek je danes heroj t. i. vstajnikov. Ko pa je njegov vladni šef pozabil prijaviti premoženje protikorupcijski komisiji, se ni oglasil. Že ve, zakaj.

Sprašujem se, ali bomo morali res doseči gospodarsko, socialno, moralno in civilizacijsko dno, da bomo končno rekli: dovolj je bilo? Botri očitno pričakujejo, da bomo v nedogled potrpežljivo in gandijevsko prenašali njihovo zvijačnost ter aroganco. Toda ta ekonom lonec lahko nekega dne raznese. Kdo bo za to odgovarjal? Lekcija, ki jo je dobil romunski komunistični diktator Ceauşescu, očitno ni bila dovolj poučna za protagoniste t. i. socializma po meri ljudi.

Spoštovani! Ni več časa za oklevanje. Negativne trende bo treba ustaviti. Svoboda Janši in Krkoviču. Svoboda Sloveniji!