Danes smo se zbrali, da simbolno pokopljemo umrlo pravno državo. Ni umrla naravne smrti, ampak so jo ubili. Niso je ubili naenkrat, ampak so jo desetletja strahovito mučili, se izživljali nad njo ter jo zlorabljali za nezakonito in protiustavno obsojanje, za kršenje temeljnih človekovih pravic in svoboščin, za zapiranje, mučenje – tudi za ubijanje nedolžnih žrtev. Hkrati so ji onemogočali, da bi njena roka dosegla marsikaterega zločinca, tudi tiste najbolj krvavih rok.

Ob vsem tem je neizmerno trpela in krvavela.

Ni bilo vse slabo. Nasprotno. Pošteni sodnice in sodniki so v njenem imenu storili veliko dobrega. Žal je bila manjšina, ki jo je zlorabljala, premočna in preveč groba.

V življenju je doživela  zelo malo sočutja. Politika jo je brezvestno in brez usmiljenja zlorabljala za svoje interese in preganjanje nasprotnikov. Tožilci in sodniki, ki so jo zlorabljali in jo uporabljali kot krinko, do nje tudi niso imeli sočutja. Žrtve pravosodja, ki za krivce svojega trpljenja niso smeli poimenovati tožilcev in sodnikov z imeni in priimki, so svoj gnev lahko izlivali le na nič krivo pravno državo, ki je bila sama žrtev zlorabljanja in mučenja.

Pod pretvezo pravne države so se dogajale strahovite krivice. Ob vsaki krivici, ki so jo tožilci in sodniki naredili posamezni državljanki in državljanu v njenem imenu, je odmrl njen del. Vsi, ki so doživeli njeno zlorabo niso več verjeli vanjo. Še več, niso več verjeli v državo. Mnogi so celo nehali verjeti, da pravica obstaja. Mnogim so tožilci in sodniki pod krinko pravne države uničili zdravje, prihodnost, družino in življenje. Za te krivice tožilci in sodniki niso hoteli prevzeti osebne odgovornosti - prevzeti jo je morala pravna država.

Tudi v zadnjih 15 letih, ko smo mislili, da živimo v demokraciji in svobodi, so bile v njenem imenu dokazano množično kršene temeljne človekovce pravice in svoboščine. Vse do današnjih dni.

Tako danes leži tukaj pred nami – mrtva.

Seveda nam je vsem hudo, da je umrla pravna država. Vendar nas njena smrt hkrati navdaja  z upanjem, da bo kmalu napočil nov čas. Da bo na njenem mestu zaživela država vladavine prava.

1. Država, kjer bodo zakoni in ustava veljali enako za vse.

2. Država, v kateri bodo tožilci in sodniki spoštovali zakone in ustavo.

3. Država, v kateri bodo v svoji samovolji omejeni tudi tožilci in sodniki, tako kot smo vsi ostali državljanke in državljani.

4. Država, kjer bodo pošteni državljanke in državljani sodišča spoštovali, ne pa tako kot je bilo v umrli pravni državi, ko so se jih mnogi z vso pravico bali.

Današnji dan je zato, kljub pogrebu pravne države, dan novega upanja. Upanja, da pravica živi in da je dosegljiva vsakemu, ne glede na njegov materialni ali socialni položaj. Ne glede na to, kakšno je njegovo versko, politično ali katerokoli drugo prepričanje.

Od danes, ko bomo pokopali pravno državo, bo tekel nov čas. Vsak dan bomo spremljali, kaj se dogaja in čakali pozitivne premike.Tožilke in tožilci ter sodnice in sodniki imajo novo priložnost, posebej tisti, ki so preminulo pravno državo najbolj zlorabljali. Naj začnejo delati bolj vestno in odgovorno. Naj se zamislijo, kaj je njihovo poslanstvo. Naj se zavedo svoje velike odgovornosti in hkrati plemenitosti njihovega poklica.

Ta tragična smrt naj torej pomeni nov začetek. Da v sodelovanju civilne družbe in strokovnjakov  izgradimo državo vladavine prava, kjer bo poštena uporaba zakonov in ustave edino merilo sodnih odločitev. Da skupaj zgradimo mehanizme, ki bodo omogočali resnično neodvisno, javno, pregledno in odgovorno delo tožilcev in sodnikov. Ti mehanizmi so zelo pomembni. Če bi ti mehanizmi obstajali, nam danes ne bi bilo treba pokopavati pravne države.

Pravna država! Danes se poslavljamo od tebe. Dolgo časa smo upali, da boš preživela. Trudili smo se, hoteli smo ti pomagati, vendar so bili nasprotniki premočni in prizadejane rane prevelike. Počivaj v slovenski zgodovini. Vsi mi pa upamo, da bo tvoji naslednici prizanešeno z gorjem, ki si ga morala prestajati ti.

Naša skupna zaveza na ta dan je, da bomo storili vse, kar je v naši moči, da bomo skupaj z vsemi ljudmi dobre volje zgradili resnično državo vladavine prava.

Sedaj pa spoštljivo, mirno, kulturno in dostojanstveno spremljajmo simbolni pokop pravne države.