Alojz Gradnik

MORS VICTRIX

Na spomlad sem že videl tvoj obraz,
ko češnjam cvetje trgala si z glave.
In spet sem videl te poletni čas,
ko s točo rjula si čez žitne trave

Zdaj je jesen. Zdaj več ne greš od nas.
Ker boš trgatev z nami praznovala
povsod si že postavila vešala
iz golih vej, štrlečih v beli mraz.

******************************


Tone Pavček

SLOVENSKA PESEM, ZADNJA

Kako Slovenci lepo umiramo
vztrajno in ne ravno počasi,
iskalci popolnosti scagamo, shiramo,
še preden ugasnejo naši časi.

A tudi umiramo tako po slovensko:
z vrvjo, v vodi, s strupom in s plinom,
zmeraj nekako slovesno in hudo resno,
kot bi šlo za boga ali za domovino.

Nekoč, morda kmalu, pomremo do zadnjega.
In potem, še preden zgnijemo v jami,
dajo nova imena vsemu na tem koščku sveta,
a smrt poimenujejo z nami.