Spoštovane vztrajnice in spoštovani vztrajniki, dragi dobromisleči državljani, dragi prijatelji, Danes sem se namenil, da bom tudi sam spregovoril in opozoril vas in celotno slovensko javnost na očitne napake in krivice, ki se dogajajo v slovenskem sodstvu, predvsem kršitve človekovih pravic, tj. Ustavnega prava in osnovnega zakonskega pravila v vsakem demokratičnem sistemu: »PRED ZAKONOM SMO VSI ENAKI!«

Ob sodni farsi, ki jo vsi dobromisleči Slovenci in Slovenke doživljamo z le pravnomočno obsodbo Janeza Janše, vlečem vzporednico z izkušnjami, ki sem jih sam doživel oziroma jih še doživljam v slovenskem pravosodnem sistemu.

V letih 1985 do 1989, v času obstoja oziroma že razpadanja bivše Juge sva s kolegom doživela pravi sodni pogrom, ker sva slovenski javnosti sporočila, da je moralno politično neoporečna vodilna oseba ukradla (odtujila) osnovno sredstvo večje vrednosti v delovni organizaciji, kjer sva bila redno zaposlena. Proti nama so tako na sodišču kot sodelavci v delovni organizaciji vodili pravi sodni proces. Oba s kolegom sva imela to srečo, da je Juga že razpadala in sva jo odnesla »le« s pogojno zaporno kaznijo in z denarno kaznijo. Da bi se to dogajalo v 70-ih letih prejšnjega stoletja, bi oba s kolegom sigurno pristala v zaporu ali še kje drugje (Goli otok)! In to za javno sporočilo, da je vodilni moralno politično neoporečni delavec ukradel osnovno sredstvo večje vrednosti.

Niti disciplinski komisiji v delovni organizaciji niti sodišču ni bilo pomembno, kako in na kakšen način je bilo to osnovno sredstvo ukradeno, pomembno je bilo, da sva s kolegom javno jemala čast in dobro ime moralno politično neoporočnemu vodilnemu delavcu. Vsi udeleženi na tem procesu imajo ime in priimek. Oseba v delovni organizaciji, ki je nastopala kot tožilka in sodnica v stilu Berije, še celo z znanim partizanskim priimkom, je danes že polnih 24 let srečno upokojena. Za njene »zasluge za narod« je za nagrado pri še ne polnih 50-ih letih prejela upokojitev. Višje sodišče je – kot pregovor pravi: »Vrana vrani ne izkljuje oči!«  - prvostopno sodbo v celoti potrdilo!!

Žal, še nismo bili v Evropski uniji, da bi se s kolegom lahko branila pred Evropskim sodiščem za človekove pravice.

V letih 2002 do 2006 sva se z ženo znašla v kazenskem postopku pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani. Najin primer je bil v tistem času javnosti precej znan. V glavnem, z ženo sva spet skupaj na sodišču doživljala proces, s katerim naju je sodišče hotelo ustrahovati: »Delaj tako kot ti mi ukažemo, drugače boš kaznovan!«

V navedenem sodnem procesu je sodila okrajna sodnica Metka Popivoda. Povsem neprimerna in nedorasla sodnica temu primeru, saj je obče znano, da je ta sodnica v zasebnem življenju popolnoma pogorela (družinsko nasilje in otrok odvisnik!!). S sodbo, ki jo je napisala, sva bila spoznana kot surova in kruta starša; spet pregovor pravi: »Vrana vrani ne izljuje oči!« saj je bila sodba na drugi stopnji, žal v glavnem potrjena. Sodba temelji na popolnih lažeh in podtikanjih in je popolnoma pristranska ter v celoti nestrokovna. V tistem času sva z ženo vzgajala tudi še odraščajočega in šoloobveznega otroka. Da ne bi prišlo do hudih posledic pri odraščajočem šoloobveznem otroku, z ženo nisva do konca uporabila vseh pravnih sredstev – Vrhovno in Ustavno sodišče, predvsem pa Evropsko sodišče, kjer bi sigurno uspela, saj so bile več kot evidentne kršitve najinih človekovih pravic.

Odločitev, da ne izkoristiva vseh pravnih sredstev, je bila povsem pravilna, saj so danes rezultati najine načelne vzgoje več kot odlični. S spornim sodnim procesom so bili z najine strani obveščeni tudi vsi dosedanji pravosodni ministri, saj sva hotela doseči obnovitev postopka, vendar z njihove strani ni bilo niti najmanjše volje niti odziva. O procesu so bili obveščeni tudi številni slovenski pravni strokovnjaki, med njimi tudi g. Miro Cerar, danes prvi minister slovenske vlade. Vendar nihče od njih ni pokazal najmanjšega zanimanja za reševanje sporne zadeve.  Tudi g. Miro Cerar ne!

V času od leta 2010 naprej imava z ženo na Okrajnem sodišču v Ljubljani, v civilnih in kazenskih zadevah, več postopkov. Na nasprotni strani se pojavljajo osebe, ki so v prejšnjem režimu OVAJALI SVOJEGA SOSEDA, PRIJATELJA, ZNANCA....., SODELAVCA  V SLUŽBI ITD. V sodnih postopkih se na nasprotni strani pojavlja tudi oseba, ki se ponaša z dobrim poznanstvom z nekdanjo pravosodno ministrico, danes že pokojno. Žal, navkljub nespornim dokaznim materialom z najine strani, nikakor ne uspeva, saj sodišče vedno znova verjame lažem in ščiti bivšo elito, to so že naštete osebe, ki so z ovajanji poštenih državljanov služile takratnemu režimu.

Da sodišče navkljub nespornim dejstvom in dokazom vseeno obsodi pravičnega in oprosti obdolženca, v tem primeru dobrega znanca nekdanje oz. bivše pravosodne sedaj pok. ministrice, kaže na izjemno veliko koruptivnost v slovenskem sodstvu.  

Vendar je v najmanj enem od navedenih postopkov prišlo do kršitve človekovih pravic, tj. 22. Člena Ustave Republike Slovenije in to bo moralo razrešiti Ustavno sodišče Republike Slovenije.

Prav tako je na mizi Vrhovnega sodišča RS najin primer, kjer je v kazenski zadevi vložena zahteva za varstvo zakonitosti, kjer nimava zaradi koruptivnosti in popolne pristranskosti najmanj predsednika Vrhovenga sodišča RS, tovariša Masleše, najmanjšega upanja na uspeh. Zato bo ta primer še toliko bolj pod budnim očesom in če ne drugače, bo moralo o zadevi odločati ESČP v Strasburgu, kajti tako kot sem že v prejšnjih dveh primerih omenil, tudi tu za slovensko sodstvo žal velja pregovor: »Vrana vrani ne izkljuje oči!«

Z navedenimi primeri želim povedati, da se vse od razpada Juge in osamosvojitve Slovenije dalje v pravosodnem sistemu Slovenije ni čisto nič spremenilo. Dejstvo je, da slovenski sodniki in sodnice sodijo po tem, kdo ima v sodstvu (beri: v vladajoči eliti) boljše zveze in poznanstva oziroma kdo je »zaslužen za narod« tako kot je bilo to pravilo v bivši Jugi. Kdor je pošten, pameten, moder, pravičen in razmišlja s svojo glavo, ni za »našo stvar« in ga je treba tako ali drugače najprej utišati, nato uničiti, in celo likvidirati!

Vsi trije procesi, zadnji še ni zaključen, so zgrajeni na lažeh in prikrivanju dejstev. To je rdeča nit razsodb oz. sodb v mojih primerih, ki se vleče vse od razpada Juge in od osamosvojitve Slovenije naprej vse do danes.

Sprašujem se, koliko je takšnih podobnih primerov, ko Slovenci  s strani nepoštenega in krivičnega sodstva doživijo velike krivice, vendar o tem nočejo javno spregovoriti.

In tako se vračam ponovno k primeru Janeza Janše in le pravnomočne sodbe, zaradi katere je po nedolžnem v zaporu. Ker je g. Janez Janša zelo pokončen, ne uboga vladajoče elite in se ne ukloni, ker neprestano javno razgalja vladajočo elito, želim povedati to, da smo Slovenci danes slabih 24 let po osamosvojitvi in v nekakšni varljivi demokraciji, še vedno razdeljeni na prvorazredne državljane, to so tisti, ki se v vsem podrejajo vladajoči eliti, ji pomagajo tudi z lažmi, da lahko še vedno obstaja in na drugorazredne državljane, to smo pošteni in dobromisleči državljani Slovenije, ki želimo po 23-ih letih samostojnosti Slovenije pravo demokracijo, s povsem neodvisnim ter pravičnim pravosodnim sistemom. In tako vladajoča elita, v kateri je tudi tovariš Branko Masleša, ki je po lestvici nesposobnosti prilezla do vrha, v bran svoji nesposobnosti na ta način povzroča med Slovenci tiho državljansko vojno.

Za dosego svojih ciljev ta nesposobna vladajoča elita uporablja tudi medije, novinarje, ki ne raziskujejo, kaj je dejanska resnica, kdaj, kje, od koga in koliko podkupnine je prejel Janez Janša, temveč po naročilu vladajoče elite napišejo: »Janez Janša je pravnomočno obsojen in to je treba spoštovati!«

Vendar vladajoča elita – dosedanja in sedanja – ne upošteva dveh nespornih dejstev:

- v Sloveniji ni več tiskarne denarja, da bi vladajoča elita zasipavala in kupovala svoje pristaše (to je prvorazredne državljane v RS)  z raznimi finančnimi nagradami;

- na veliko žalost vladajoče elite smo v Evropski skupnosti, kjer je tudi ESČP in v Evropski uniji velja vladavina prava.

Žal, nam mora Evropa sporočati, ker sami tega ne sprevidimo, da nam vladajo in sodijo butalci.

ALI JE TEŽKO ZAKLJUČITI Z BESEDAMI, DA V JE SLOVENSKEM SODSTVU KORUPCIJA PRVO PRAVILO?

DRUGO PRAVILO PA JE TELEFONSKO PRAVO, KER SOCIALISTIČNI SODNIKI DRUGAČE NE ZNAJO IN NE ZMOREJO SODITI!!!!

S TEGA MESTA POZDRAVLJAM G. JANEZA JANŠO, NJEGOVO SOPROGO URŠKO IN OBA NJUNA OTROKA IN ŽELIM, DA SE SLOVENSKA SODNA FARSA V NJEGOVEM PRIMERU ČIMPREJ ZAKLJUČI IN DOBI EPILOG NA ESČP.      

SVOBODA JANEZU JANŠI, SVOBODA SLOVENIJI, SVOBODA DEMOKRACIJI!