Spoštovani vztrajnice in vztrajniki, Slovenke in Slovenci, na dan, ko je leva večina v Državnem zboru dokončno zanikala demokratično ureditev Republike Slovenije, sem na Twitterju zapisala: »Fuj in fej, ukradli ste mojo državo, poteptali mojo voljo, zanikali mojo legitimnost. Zakaj naj še plačujem davke in se podrejam zakonom?!« Ob večinskem strinjanju z zapisanim pa se je našel nekdo, ki mi je odvrnil: »lej ce ti kej ne paše spizdi u Avstralijo pa tam placuj davke koza zmesana.« (Izviren citat, vključno s pravopisnimi napakami)

Sam po sebi je ta besedni duel povsem nepomemben, a žal predstavlja vso usodno razklanost naše družbe današnjega časa. Resnica je, da se ne delimo malo več kot pol na levo, malo manj kot pol na desno. V resnici obstaja tiha večina, ki v svojem vsakdanjem življenju zasleduje prave vrednote in si želi dostojno življenje, pošteno plačilo za pošteno delo, pravično sodstvo. Toda ta večina je uspavana z anestezijo večinskih medijev, ki jim dnevno po kapljicah dozirajo socialistično mantro: včasih je bilo bolje, vsi smo imeli službe, lahko smo šli na dopust, Evropska unija je grožnja, osamosvojitev je bila napaka, ...

To mantro pa producira drugi del naše družbe - glasna agresivna manjšina, ki se požvižga na vrednote, družbene in pravne norme. Polarizacija volilnega telesa je zgolj prefinjen manever, ki s splošnim utrjevanjem v javnosti prerašča v zavest in se v končnem cilju tudi udejani. V reku: deli in vladaj. Namen te agresivne manjšine nas je spreti, da bi nas vodili in izkoriščali. In za to spretno izrabljajo demokracijo. Ureditev, ki je v idealnih pogojih od ljudstva, so si prisvojili in prikrojili.

»Democracy gives every man the right to be his own oppressor,« je v 19. stoletju dejal ameriški pesnik, kritik in diplomat James Russell Lowell. In res je tako. V demokraciji je prav posameznik lahko največji zatiralec samega sebe. Dovoljujemo, da nas peščica ljudi vodi v totalno vojno vseh proti vsem. Slovenkam in Slovencem je treba sneti plašnice. Odkloniti moramo splošno anestezijo, razmišljati s svojo glavo in stvari vzeti v svoje roke. Najprej moramo zahtevati spremembo volilnega sistema, ki bo onemogočil diktaturo manjšine nad večino. Kako naj drugače poimenujemo Möderndorferjev in Hanžkov sprevržen pohod nad mandat Janeza Janše? Möderndorfer je na volitvah dobil 701 glas, Hanžek 1210, Janez Janša jih je dobil 6116.

Sedaj se prefinjeno ustvarja javno mnenje, češ če zanikate demokratičnost slovenskih institucij, zakaj v njih sploh sodelujete? Ali s tem ne legitimirate njihovega delovanja? Zakaj poslanci SDS ne odstopijo, vrnejo mandata? Vam odgovorim. Zato, ker vam ne bomo naredili tega veselja. Ne bomo se vam umaknili in ne bomo vam omogočili, da kot valjar poteptate vse vrednote in norme naše družbe.

Če je nekdo obsojen na političnem procesu in mu nobena institucija ne omogoča ustreznega pravnega varstva, je pravzaprav volja ljudi njegova edina obramba pred sistemom. Janezu Janši so poslanski mandat zaupali ljudje. Kdo si lahko prilasti pravico, da izniči jasno izraženo odločitev demosa? Kdo ima pravico, da nas zaradi kritičnega prepričanja izganja v Avstralijo? Zato zagovarjam, da je obstoječa ureditev, ki omogoča prav vsakomur, da se za zaupanje ljudi poteguje na volitvah, kot taka povsem pravična in edina legitimno predstavlja sodbe v imenu ljudstva.

Ne smemo se slepiti, da je afera Patria zadnji moment politične likvidacije Janeza Janše. Če ljudje, ki nam je mar, ne bomo prevzeli oblasti in izpeljali ustreznih reform, se bodo politični procesi vili kot jara kača dokler bo potrebno. Dokler Janez Janša kot človek ne bo omagal. Tega ne smemo dopustiti!

Kar se pa tiče Avstralije, tja bi šla z veseljem kdaj na dopust. Toda moj dom je tukaj. In zanj se bom vedno borila!

Klavdija Operčkal