Spoštovani Ker se zaradi zdravstvenih težav dnevno ne morem udeleževati tukajšnjih zborovanj, ki so enkraten dogodek v vsej slovenski politični zgodovini, bi se vam rad najprej zahvalil za vsakokraten topel sprejem. Občudujem vas in se vam zahvaljujem, ker v soncu in dežju, vročini in mrazu, vztrajate v prizadevanjih za boljšo in pravičnejšo Slovenijo. V teh dneh se cel svet, posebno pa še Evropa, spominja padca berlinskega zidu. Komunistični voditelji nekdanje vzhodne Nemčije so ga imenovali za protifašističnega.

To nam samo pove, kako so komunisti takrat in mnogi še danes označevali demokracijo.  V Sloveniji ta izjemen dogodek tudi zato nima javnega pomena, vladajoči politiki ga ne omenjajo, kar je najzgovornejši dokaz, v kakšnem stanju je Slovenija. Še huje. Številni dogodki, med katerega sodi tudi obračunavanje z Janezom Janšo dokazuje, da bi ga nekateri naši politiki totalitarnega porekla, s katerimi pa bi v zadnjem času želijo kolaborirati tudi nekateri mladi pomladniki, radi ponovno uvedli.  V naši državi, ki naj bi bila demokratična in svobodna, bi tako znova obstajali državljani prvega in drugega reda. »Mi zgoraj na oblasti in vi spodaj« že že tako običajna raba, da nanjo nismo niti občutljivi. To je zlovešče! Prav zaradi tega tukajšnja zborovanja niso samo slovenski politični dogodek, ampak opozorilo in sporočilo evropski javnosti, kaj se v Sloveniji dogaja.

Nova vlada je obljubljala pomiritev med državljani, dejansko pa naredi vse, da  bi se razdor med državljani poglobil. Je izrazito ideološka in nesocialna. Brezobzirno želi delavcem zmanjšati že tako majhne plače in narediti vse, da bi bili njeni bogataši, ki so to postali z krajo nekdanjega državnega premoženja in jih s pomočjo medijev postavili na oblast, še bogatejši. Tako so nesposobni, da celo evropskega denarja niso sposobni porabiti. Prav zaradi njih se Slovenija strahotno zadolžuje. Da bi ljudem prikrili svojo nesposobnost dnevno razglašajo, kako sta vsega slabega v tej državi kriva Janez Janša in Cerkev. Za njih sta to »ideološka in razredna sovražnika«. Pri tem jim z vsemi sredstvi pomagajo nekateri mediji na čelu s televizijo. Samo čakamo lahko, kdaj bodo razglasili, da je strahotnih poplav kriv prav Janez Janša v zavezništvu z Mariborsko škofijo V Sloveniji ponovno kraljujeta laž in kriminal, ki sta značilnost komunizma. Vse močnejše postaja tudi zastraševanje, ki je njegovo glavno orožje. Zato sta naši glavni nalogi, da se ne damo prestrašiti in da vztrajamo. Prav z vztrajanjem jih najbolj plašimo, saj jim sporočamo, da se tu ne zbiramo zaradi denarja in položajev, ampak resnice in pravice, pravne države in demokracije, zaradi tega, da bo Slovenija takšna država, kot smo si jo vedno želeli. Obračunavanje z Janšo čutimo kot obračunavanje z demokracijo in človekovimi pravicami.

Nedavno so v palači sodišča razmišljali, kako bi nam prepovedali tukajšnja zborovanja, ker naj bi žalila sodstvo kot ustanovo. Razumem jih. Nihče nima rad zmerjanja, zlasti pa ne očitanja, še zlasti, če so očitki resnični. Nihče od nas ni tu zato, ker bi v takem početju užival, ampak zgolj zato, ker smo odgovorni slovenski državljani in nam ni vseeno, kaj se z njo dogaja. Nikomur ne želimo nič slabega.  Tu smo zaradi pripadnosti demokraciji in humanizmu,  želimo več dobrega in predvsem boljšega za vse državljane. Tu smo zaradi Slovenije, naše države, ki jo nadvse ljubimo in za katero nam ni vseeno. Od sodstva pričakujemo, da ji bo služilo, ne pa da v veliki meri dela za potrebe in interese nekdanjega komunističnega režima.

Ob pripravah, na današnje naše zborovanje, sem prebiral knjigo o procesih proti kmetom po II. svetovni vojni. Niso me pretresli  podatki o preganjanju kmetov in malih privatnikov, ker vem, da so komunisti videli v njih svoje največje sovražnike. Pretreslo me je, ko sem v priloženih dokumentih videl, kako aktivni so bili pri tem sodniki. Ko bere človek poročila predsednikov sodišč, ne more razbrati, ali gre resnično za sodnike, ali pa najbolj skrajne politične aktiviste. Ne oblastniki, ampak sodniki so pozivali druge sodnike, naj bodo ostrejši s kmeti, naj bolj zasledujejo potrebe in cilje komunistične oblasti. O pravičnosti in pravni državi, o tem, da so tudi ti kmetje ljudje, da vsojega premoženja niso nakradli, niti besede. Sodstvo je bilo aktivni člen v uničevanju slovenskih kmetov. Se je sodstvo za to zločinsko obračunavanje s slovenskim kmetom kdaj opravičilo? So kdaj rekli: » Oprostite, morali smo, če smo hoteli preživeti! Žal nam je!« Opravičila ne zmorejo, ampak od nas zahtevajo, da smo tiho, da jim ne govorimo, kaj v resnici so in kakšne grehe imajo nad seboj. Ker je svoboda govora ena temeljnih pridobitev demokracije, je njihovo početje skrajno nevarno.

Tukajšnja zborovalci neko visoko sodnico, ki izvira iz elitne partijske družine in je znana, da je bila navdušena nad sodnico, ki je obsodila Janšo,  spominjamo na severnokorejsko ljudstvo. Spoštovana g. sodnica! Blizu ste resnici. Resnica je ta, da mi nočemo biti taki kot nesrečni svernokorejski državljani, ki morajo ploskati vsemu, kar počnejo tamkajšnji komunistični oblastniki in njihovi sodniki, ki so vam očitno še vedno vzor!

Spoštovani! Vztrajajmo. Pred tukajnjo sodno palačo se dogaja očiščevanje in pomlajevanje Slovenije, kar pa je proces in ne dogodek. Proces pa zahteva čas in vztrajnost. Prav ta dva momenta nam bosta prinesla  cilj, ki ni samo osvoboditev edinega političnega zapornika v demokratični Evropi, to so z njegovo izključitvijo iz parlamenta tudi javno priznali, ampak predvsem tako demokratično in pravno Slovenijo, kakoršnjo smo si vedno živeli in kakršnjo smo desetletja sanjali.