Slovenski parlament ni zmogel sprejeti obsodbe komunizma. Sodniki, ki so kršili Ustavo, bi morali doživeti lustracijo in odvzem trajnega mandata! Povod za naše shode je kriva sodba! Janša je bil obsojen brez dokazov.

Spoštovane gospe, spoštovani gospodje, Vztrajnice, Vztrajniki, dragi prijatelji!

Želim vam en prijeten večer! Ob zadnjem nagovoru sem vam prinesel sporočilo s Triglava, to pot dodajam sporočilo z Ojstrice o zaobljubi, da vztrajamo do zmage! Do zmage!

Povod za naše shode je krivična sodba, vzrok pa so razmere v slovenskem sodstvu, v družbi in državi. Sodišče je obsodilo Janeza Janšo brez dokaza, na osnovi suma. To je vzgled, ki lahko služi za preganjanje vseh, ki mislimo drugače kot zagovorniki revolucije in socializma. Ta sodba ogroža demokracijo in razgrajuje naše vrednote, morala pa bi jih braniti!

Vrednote

Vrednotam sem namenil svoj premislek. Priče smo razkroju slovenskih vrednot, te izginjajo iz našega vsakdana, mnogi jih ne poznajo, mnogi jih več ne negujejo. Kdo še skrbi za naše vrednote, redki: družina, cerkev, država in šola pa odločno premalo. Razkroju vrednot sledi duhovno, kulturno in gospodarsko nazadovanje.

Mi hočemo naše vrednote ohraniti, zato zahtevamo od države, da jih dosledno tudi sama izpolnjuje. Njen slab vzgled je poguben. Mi vemo za naše vrednote, zato smo izstopili iz vrste, ki se je vrednotam odpovedala, začeli smo na Roški, nadaljevali na Dobu, zdaj pa se zbiramo pred sodiščem, zahtevamo razveljavitev sodbe in preobrazbo našega sodstva.

Razkroj vrednot

Očiten razkroj slovenskih vrednot se je začel med drugo svetovno vojno s tujimi vojskami in revolucijo. Ta je razvrednotila naše vrednote v taki meri, da je laž postala resnica, pravica krivica, svoboda pa razkošje za revolucionarje in njihove prisklednike. Političnega nasprotnika je razglasila za sovražnika, ki ga je bilo treba uničiti. Tam, kjer človeško življenje ni vrednota, tudi drugih vrednot ni!

Nekaj značilnih primerov vrednostne ravni tega razkroja dajem v premislek.

Dan upora 27. april

Tega dne leta 1941. so naši predstavniki ustanovili PIF, ki je uveljavila zavezništvo s Hitlerjem in Stalinom proti Angliji in Franciji. Imeli niso nobenih pomislekov do nacistične Nemčije, vse dokler ni Hitler napadel 22. junija Sovjetsko zvezo. Takrat pa so se na hitro prevrednotili, spremenili ime v OF in se s Sovjetsko zvezo pridružili Angliji in Franciji. Za naše vrednote ni bilo mesta ne ob Hitlerju in ne ob Stalinu. Izbrani državni praznik, po mojem mnenju, ne more predstavljati verodostojnega vrednostnega simbola za naš osvobodilni boj. Ni omadeževan le z zavezništvom s Hitlerjem, ampak predvsem z revolucijo.

Revolucija

Slovenski narod je vojeval osvobodilno vojno, revolucionarji pa so za njegovim hrbtom izvedli revolucijo. Ta je razdelila slovenski narod in nas s poboji nedolžnih žrtev, še posebej s tistimi po vojni za zmeraj zaznamovala. Slovenski narod je zmagal, pristati pa je moral na socializem in na večno oblast partije. Socializem je propadel, razgradili so ga komunisti, zato revolucija ni vrednota, njena izvedba pa je zločin.

Ostal bom pri vrednotah in vas vprašam: Je to prav, da nekdo za propadel načrt, za škodo, ki jo je povzročil, dobiva dosmrtno nagrado z dedno pravico? Sam bi pristal tudi na to sprevrženost, če bi se ta ob njej končala. Vendar ne, oni hočejo še naprej vladati! Tega jim pa ne smemo dopustiti, ne zaradi sprevrženosti, ampak zato, ker ne znajo ali pa nočejo vladati v dobrobit vseh državljank in državljanov. Znajo deliti, ne pa ustvarjati, kar nam dokazujejo že 70 let! Je razumljivo, enakost je zmogla ustvariti le povprečje in hlapčevsko razmerje, za vodenje države pa je potrebno nadpovprečje in enakopravnost, tega pa totalitarizem ni trpel. Izostanek lustracije se nam maščuje, ta bi morala izločiti nesposobno revolucionarno elito. Evropa, tudi zdrav razum, pričakujeta visoko strokovnost, pripadnost, oholost in glasnost so premalo.

Svoboda in resnica

Svoboda in resnica sta nerazdružljivi vrednoti. Svoboda daje pravico do resnice tudi tistim, ki mislijo drugače. Slovenskemu narodu so jo odvzeli revolucionarji za dolgih 50 let. Njihova resnica je prirejena cilju: ohraniti večno oblast!

O vrednotah ljudi, ki so vodili revolucijo, pričajo množični prikriti poboji nedolžnih ljudi, strahopetno uničenje arhivov in prikrivanje tega zločina več kot 60 let, še danes pa nedolžnim žrtvam odrekajo pravico do groba in imena. Presenetljivo: slovenski parlament ni zmogel sprejeti obsodbe komunizma, to je storila Evropa, zato obsodba velja. Sprava ostaja še vedno pred nami, vendar le sprava z resnico, z resnico o revoluciji, ki je zmaličila tudi naše vrednote.

Svoboda in resnica tudi danes nista samoumevni pravici, preganjanja novinarjev zaradi resnice to potrjujejo.

Patria

Patrio je ustvarila stroka, da bi onemogočila Janeza Janšo, ki se je drznil ogroziti večno oblast revolucionarjev. Ni odkrila nobenega dokaza, ustvarila je le izmišljen sum, ki je sodstvu zadoščal za obsodbo, javnim občilom pa za njegovo osebno razvrednotenje, nedostojno človeškemu umu. Podobnost s preganjanjem razrednega sovražnika v socializmu je več kot očitna, neprekinjeno od »afere JBTZ«, preko Depale vasi do Patrie. Vzporednica z dachauskimi sojenji, preganjanjem Jožeta Pučnika je prepoznavna. Vendar Patria ni le obračun z Janezom Janšo, je predvsem grožnja vsem, ki bi si drznili zoperstaviti zagovornikom revolucije. Ti z Janezom Janšo ne želijo sodelovati, ta zahteva enakopravno sodelovanje, ne pa hlapčevske vloge, ki omogoča, da si lahko »zraven«, vendar ostajaš hlapec.

Sodba proti JJ in vsi postopki povezani z njo so odsev razkroja slovenskih vrednot, ne le podoba krivičnega sojenja sodišča, so odraz razkroja vrednot slovenske družbe, saj njen velik del hoče verjeti namišljenim dokazom in lažem nekaterih javnih občil, ta izpovedujejo nedoumljivo sovraštvo in nizkotnost, ki ne sodi v civilizirano družbo.

Osamosvojitev

Osamosvojitev je zame največji zgodovinski dosežek, ki ga je izbojeval slovenski narod v svoji zgodovini, je odraz ljubezni slovenskega naroda do domovine in največja vrednota, ki je dosegla soglasje 89,5 % državljanov.

Med revolucijo je partija vsilila svojo oblast slovenskemu narodu, med osamosvojitveno vojno pa je ta vsilil partiji svojo državo, tudi veleizdaja, ki je omogočila razorožitev TO, še manj grožnje s »tepihovanjem« nas niso zaustavile. Tudi Hitlerja bi zavrnili brez partije in prepričan sem, da bi bila naša zmaga veličastnejša in uspešnejša.

To največjo vrednoto, ki je edina obogatila naš vrednostni nabor, našo samostojno državo, skušajo zagovorniki revolucije razvrednotiti. Tudi Patria je del tega načrta. Mi smo tu, da to preprečimo in obranimo naše vrednote, ki jih hočejo izbrisati iz narodnega spomina, podobno kot zločine revolucije. Jamstva za naše vrednote so naša vztrajnost, Janez Janša in Evropa.

Vztrajno za vrednote do zmage!

Anton Urankar, 27. 11. 2014