Tisti, ki so sodno pokrivali zločine in grdobije revolucije delujejo še na enak način in sodijo ljudstvu v imenu ljudstva. Še vedno brez dokazov, ker jih ni.

Že šesti mesec se zbiramo tu pred vrhovnim sodiščem države Slovenije v podporo in v protest. V podporo Janezu, Tonetu in Ivanu, ki so žrtve montiranega poltičnega procesa Patria, v podporo vsem, ki so bili krivično obsojeni na slovenskih sodiščih in so jim bile kršene osnovne človekove pravice. Nekaj sto teh obsodb je razveljavilo evropsko sodišče za človekove pravice, še več pa slovensko ustavno sodišče, največ pa jih je ostalo brez epiloga, če se prizadeti niso znali ali mogli pritožiti.

Sodniki, ki so sodelovali v teh procesih in obsodbah pa nam še kar naprej lahko sodijo. Zato zahtevamo lustracijo za vse, ki so v teh procesih sodelovali in ukinitev trajnega mandata sodnikov, ki očitno podpira to nepravno, nevzdržno stanje v slovenskem sodstvu. Zahtevamo pravno državo Slovenijo, zahtevamo svobodno in demokratično Slovenijo. Zahtevamo odgovornost in nadzor politike in vseh vej oblasti in brezpogojno spoštovanje ustave in zakonov. Zahtevamo odgovornost za katastrofalno stanje v državi, v gospodarstvu, sodstvu, zdravstvu, znanosti in izobraževanju, infrastrukturi, vzdrževanju protipoplavne zaščite, družinski politiki, v pridelavi hrane, v medijih, v načtovani devalvaciji vrednot, delitvi na leve in desne, za vztrajno razgradnjo policije in vojske, ki morata ščititi ljudi in državo, za kar morata imeti ustrezne plače in opremo. Še posebej terjamo odgovornost poslancev v državnem zboru in vseh dosedanjih predsednikov države, vlad in strank za sprejemanje  škodljivih politik in zakonov. Pa tudi tistih, ki povzročajo nezaslišano sramoto Sloveniji v Evropi, v svetu in še posebej v parlamentu EU. Najprej se moramo vprašati, kje so vzroki, da je danes Slovenija po 25 letih samostojne države tako strahotno daleč od naših upanj ob osamosvoji    tvi Slovenije. Zakaj se več ne ve, kaj je prav in kaj ni, kaj je resnica in kaj laž, kaj je dobro in kaj slabo, kaj je krivica in kaj zločin.  

Kaos in zmeda v vrednostnih merilih ljudi se je začela že, ko se je KPS naslonila na Stalina in boljševistično ideologijo ter se po ruskem vzoru začela pripravljati na komunistično revolucijo, za prevzem oblasti in za  krinko ustanovila proti imperialistično fronto. Po paktu Stalin-Hitler je paktirala s Hitlerjevim nacionalsocializmom in tako so ob napadu Nemčije na Jugoslavijo slovenski komunisti plesali na skupnih paradah z nacionalsocialisti. Poroka se je razdrla, ko je Hitler napadel Rusijo. A komunisti so z revolucijo kar začeli. Kako? Najpomemnejše aktivnosti so bile “čiščenje terena“ kot sta to imenovala Kidrič in Kardelj. Aktivisti so začeli z ovajanjem vseh, ki se niso strinjali s Stalinom, komunizmom in preganjanjem vere in vernih. To je pomenilo likvidacijo le teh skupaj s premožnejšimi kmeti, obrtniki, tovarnarji. Izvedba morije teh nedolžnih ljudi- sosedov, družinskih članov in vaščanov je bila poverjena partizanom, ki so jih rekrutirali najprej prostovoljno, potem kar prisilno. Hudega dela niso imeli, saj so si morale žrtve same izkopati jamo- vkatero so jih zagrebli po streljanju ali pobijanju s krampom ali lopato, ki so jo dobili pri najbližjem kmetu.

Na koncu nihče ni vedel, kdo je koga ovadil, ustrelil ali krivo prijavil Nemcem, da je partizan in so tako dosegli, da so Nemci za partizane opravili umazano delo in je odšel v Nemčijo na delo ali v koncentrcijsko taborišče. Tako so se gozdovi do konca vojne- pomeni odhoda Nemcev, posejali s posamičnimi grobovi  za eno ali nekaj oseb- žrtev revolucije. Navodila aktivistom sta dala Kardelj in Kidrič, da naj bodo pri čiščenju terena kruti in dosledni, tudi če so jih zadolžili za svojega sorodnika ali prijatelja, soseda, sicer pa prijazni in dobrohotni do ljudi.

K temu so prišli še povojni množični poboji in množična grobišča,grozodejstva OZNE, UDBE, VOSA, KOSA itd, ki jih slovenska politika, žal ne le leva, s komunistično provenienco, še danes skriva in zapira arhive.Poleg tega pa splošno plenjenje, kasneje razlastitve in likvidacije drugače mislečih, politični procesi nad nedolžnimi za zastraševanje prebivalstva, umori doma in v tujini. Vsi ti zločini so postali junaštva, zločinci pa heroji. Danes imajo postavljene kipe in veliko ulic se imenuje po njih in po vojaških formacijah, ki so se umazale s hudimi zločini.

To nasilje, poboji, kraje in maltretiranje  drugače mislečih se v družbi in času prilagajani obliki vlečejo še v naš današnji čas. Ker nismo obsodili zločinskega početja in vsakršnega zla in kršenja  civilizacijskih norm, ker parlament še danes ne prizna pravice pomorjenih žrtev do pokopa in sorodnikom do mrliških listov- kar je razlika med človekom, ki svoje pokoplje in živalmi, ki jih ne. To je torej tista večina v našem parlamentu, poslanci- zveri, ki  še zdaj ne priznavajo teh osnovnih civilizacijskih norm. Zdaj nam je torej jasno, zakaj je v Sloveniji tako kot je. Lustracije ni bilo, zločini in umsko in duhovno pohabljanje Slovencev se še ni končalo.

Tisti, ki so sodno pokrivali zločine in grdobije revolucije delujejo še na enak način in sodijo ljudstvu v imenu ljudstva. Še vedno brez dokazov, ker jih ni. Dohtarji prava si z “Bavconovo novo pravno doktrino“ tešijo vest, ki jih peče. S svojo revolucionarno prakso bodo prenehali šele z lustracijo. Kako naj bi sodnik, ki je na smrt obsojal ljudi z vsega sveta, ki so jih ujeli ali pobili ob poskusu prehoda čez Jugo Italijansko mejo,danes v sodbah ne kršil temeljnih človekovih  pravic. Saj drugače ne zna. Kje pa so te svoje žrtve pokopali in kje imajo svoje križe kot jih ima celo tistih 250 ob Berlinskem zidu? Kje  gospod predsednik vrhovnega sodišča Slovenije? Po pričevanjih so te metali v bližnje kraške jame, druge pa sežigali v slovenskem a la Mathousen krematoriju “Rdeča zvezda“- res, da le do osamosvojitve Slovenije.

Ali je še kaj bolj bogokletnega, bolj sprevrženega? In za vsem tem stojijo predsedniki vlade, parlamenta države s pojasnilom, da moramo spoštovati “pravno državo“ , torej celo krive sodbe zločincev nad nadolžnimi žrtvami.

Do kdaj, ljubi Slovenci? Zato moramo vztrajati v boju za pravno državo Slovenijo, za svobodno Slovenijo, za pravico, za resnico, za drugo republiko. Državo bomo zaupali tistemu, ki je že dokazal da to zna in ima strategijo za vsestranski razvoj Slovenije.  

Bojevniki in Bojevnice! Ne odnehajte v našem zgodovinskem boju za Slovenijo!   Za vrednote Slovenske osamosvojitve! Za osamosvojitelje! Za resnico, za pravico, za svobodo, za mlade, za stare, za vse Slovence doma in po svetu! Svoboda Janši, svoboda Tonetu, svoboda Ivanu.

Dr. Anton Jeglič, 27. 11. 2014