Na težave slovenskega pravosodnega sistema je opozorila tudi Evropska komisija. Slovenija ni izpeljala lustracije, vrhove pravosodja pa zasedajo ljudje, ki so v prejšnjem režimu grobo kršili človekove pravice.

Spoštovani vztrajniki in vztrajnice,

plenarno zasedanje Evropskega parlamenta v Strasbourgu so ta teden zaznamovali številni dogodki, ki so povezani z zavzemanjem za človekove pravice in njegovo dostojanstvo.

Papež Frančišek je v torek, 25. novembra nagovoril evropske poslance in poudaril  pomembnost zavzemanja za socialno pravičnost ter za dostojanstvo človeka v današnjih časih, ko se svet sooča s finančno in moralno krizo. V svojem nagovoru je vzpostavil vrednote solidarnosti, spoštovanja, strpnosti in dostojanstva, ki so naše skupne vrednote in so neločljivo povezane s prihodnostjo Evrope in blaginjo za vse ljudi. Papež Frančišek je poudaril, da so človekove pravice rezultat dolge poti, kjer je bilo veliko trpljenja in žrtev.

Evropski parlament je v tem tednu podelil Nagrado Saharov za leto 2014, ki je namenjena tistim, ki se borijo proti nestrpnosti, fanatizmu in zatiranju. Prejel jo je Denisu Mukwege, ginekolog iz Konga, ki se bori za pravice posiljenih žensk in pravice otrok. Z nagrado Saharov želimo pokazati, da je boj za človekove pravice nujen tudi v letu 2014, saj vladavina prava še ni povsod zaživela. Boja za demokracijo in človekove pravice se ne sme nikoli postavljat na stranski tir.

In te dni, drage prijateljice in dragi prijatelji, smo dobili novega Državljana Evrope. Ponosna sem, da sem bila med pobudniki in podpisniki v skupini evropskih poslancev, ki smo za ta naziv predlagali Alojza Rebulo. V vsem svojem umetniškem, kulturnem in tudi družbenem delovanju se je akademik Rebula zavzemal za evropskost Slovenije in hkrati za prodor slovenske književnosti na evropska tla. Kot svetovljan je Alojz Rebula gotovo ena najpomembnejših slovenskih osebnosti zadnjih desetletij. In kako zanimivo, letošnji Državljan Evrope Alojz Rebula je bil zaradi svoje dejavnosti že daljnega leta 1951 v takratni Jugoslaviji aretiran, vseskozi ga je nadzorovala Udba, leta 1976 pa so mu celo prepovedali vstop v Jugoslavijo, ko je v okviru prelomnega Kocbekovega invervjuja skupaj z Borisom Pahorjem pomagal razkrivati povojne poboje v Sloveniji. Prejšnji režim je preganajal ljudi svobodnega duha, zavedne Slovence in  domoljube kot sta Alojz Rebula ali Janez Janša, ki ga je komunistična oblast prav tako zaprla že leta 1988.

V teh dneh smo se spominjali tudi četrt stoletja, kar je padel berlinski zid. Slovenski medijski prostor temu dogodku ni namenjal velike pozornosti. Na drugi strani pa lahko razumemo, zakaj je bilo v slovenskem političnem in medijskem prostoru temu dogodku in okroglemu jubileju namenjeno tako malo pozornosti. V Sloveniji  imamo edini v Evropski uniji političnega zapornika. Janez Janša je bil tisti, ki je s svojim delom rušil železno zaveso v Sloveniji in s tem tudi v Evropi. Padec berlinskega zidu nekdanji slovenski partijski eliti, ki iz ozadja še vedno obvladuje slovensko  politiko, kapital in seveda tudi sodstvo, ni bil po volji. Vendar si takrat ni upala protestirati, za nekaj let so se potuhnili,  nato pa ponovno prišli na dan. Ta slovenska partijska elita, ki ni podpirala demokratičnih sprememb, ker te posegajo v njihove privilegije, se danes spet počuti močna in iz ozadja, brez demokratične legitimacije, gradi omrežja in vleče niti.  V Sloveniji je v teh dneh, ko je demokratična Evropa praznovala padec zidu, prevladovala želja, da gre ta jubilej čim bolj hitro in tiho mimo. Marsikdo se je namreč ustrašil,  da bi zgodovinski spomin prinesel na plan, kdo vse, ki danes uživajo bogate pokojnine in privilegije, je gradil železno zaveso. Kdo vse je pomagal tako dolgo ohranjati totalitarni sistem z eno samo stranko in sistematičnim kršenjem človekovih pravic.

Letos se v Sloveniji spominjamo 25. obletnice ustanovitve Demosa, ki je bil osrednji igralec oblikovanja splošnega narodnega soglasja o osamosvojitvi in demokratizaciji Slovenije. V naši državi se, kljub članstvu v Evropski uniji in zvezi Nato, še vedno soočamo z neuspelo tranzicijo. Le-ta se najbolj kaže v stanju slovenskega pravosodja, ki je slabo in pomeni glavno oviro za vzpostavitev svobodne, pravične in demokratične družbe.

Na težave slovenskega pravosodnega sistema je opozorila tudi Evropska komisija. Slovenija ni izpeljala lustracije, vrhove pravosodja pa zasedajo ljudje, ki so v prejšnjem režimu grobo kršili človekove pravice.

Tujina je seznanjena z našimi težavami, vendar bomo stvari morali sami postaviti na svoje mesto, mi tu v Sloveniji. Zahtevati moramo, da se sprejme zakonodaja o lustraciji in da se pravosodje očisti tistih ljudi, ki zlorabljajo sodno vejo oblasti za dosego političnih ciljev. V oči vsekakor najbolj bode sodba Patrija, s katero jim je uspelo zapreti vodjo opozicije tik pred državnozborskimi volitvami. Sicer so upali na večji uspeh te sodbe tudi v smislu oslabiti SDS, vendar jim to ni uspelo. SDS ostaja močna, enotna, združena in njen vodja Janez Janša z vsem zaupanjem na čelu stranke.

Tukaj beremo govore, beremo pesmi, prepevamo, imamo transparente, slovensko zastavo, protestiramo kulturno in dostojanstveno. Veliko nas je, vztrajni smo, ne bomo odnehali, tudi v prihodnje bomo kulturni, glasni in dostojanstveni in verjemite mi: tudi ta zid – lahko mu rečemo tudi »zid krivičnega pravosodja« - bo padel. Padel bo ta zid krivice, ki ga je pozidala sodba o Patriji proti Janezu Janši, Tonetu Krkoviču in Ivanu Črnkoviču.

10. decembra bo tu v Ljubljani potekal Pohod za človekove pravice in svobodo. Pozivam da se pohoda udeležimo v čim večjem številu.

Spoštovani,

resnica in pravica imata čas. Laž je kratkega veka, zato morajo prevare in laži tako hiteti, ker imajo kratek rok trajanja in jih vedno povozi resnica. Ne rečemo zaman, da ima laž kratke noge. Laž ne bo mogla dolgo teči in bežati pred resnico. Prej ali slej jo bo resnica ujela. In kot je rekel slavni Leonardo da Vinci: "Bolje je trpeti zaradi resnice, kot pa biti nagrajen za laž." Tu se bomo zbirali in skupaj se bomo veselili, ko bo resnica premagala laž. Tudi ta  čas se bliža.

SVOBODA VSEM KRIVIČNO ZAPRTIM! SVOBODA VSEM NAM - SVOBODA JJ – SVOBODA SLOVENIJI!

Patricija Šulin, 29. 11.2014