Zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic 257. člen (uradno prečiščeno besedilo) (1) Uradna oseba ali javni uslužbenec, ki, zato da bi sebi ali komu drugemu pridobila kakšno nepremoženjsko korist ali da bi komu prizadejala škodo, izrabi svoj uradni položaj ali prestopi meje uradnih pravic ali ne opravi uradne dolžnosti, se kaznuje z zaporom do enega leta.

(2) Če storilec z dejanjem iz prejšnjega odstavka povzroči večjo škodo ali huje prekrši pravice drugega, se kaznuje z zaporom do treh let.

(3) Uradna oseba ali javni uslužbenec, ki, zato da bi sebi ali komu drugemu pridobila protipravno premoženjsko korist, izrabi svoj uradni položaj ali prestopi meje uradnih pravic ali ne opravi uradne dolžnosti, se kaznuje z zaporom od treh mesecev do petih let.

(4) Enako kot v prejšnjem odstavku se kaznuje storilec iz prejšnjega odstavka, ki izkoristi svoj položaj ali vpliv za nezakonito povečanje lastnega premoženja v večji vrednosti.

(5) Če je storilec z dejanjem iz tretjega in četrtega odstavka pridobil sebi ali komu drugemu veliko protipravno premoženjsko korist in je hotel pridobiti tako korist, se kaznuje z zaporom od enega do osmih let.

Pa se ozrimo v luči tega člena Kazenskega zakonika na proces Patria. Mar ni to ena sama velika zloraba uradnega položaja? Sodni proces se je sprožil kljub nezadostnim dokazom za vložitev obtožnice – uporabljen je bil izlet izven sodne prakse, z vložitvijo obtožnega predloga, saj bi bilo sodišče primorano obtožnico zavrniti, tako pa se je odprl manevrski prostor za preverjanje in dopolnjevanje v stilu »lako ćemo«. Tožilka Branka Zobec Hrastar, žena SDV-jevca, ki je aretiral Janšo v aferi JBTZ, bi morala biti na zahtevo obrambe zaradi pristranosti izločena iz procesa, a je bila zahteva zavrnjena. Kot da to ni dovolj, ji je obramba s primerjavo ovadbe Policije in njenih zapisov v obtožnem predlogu dokazala potvorbo dokumentov in podala kazensko ovadbo za zlorabo uradnega položaja, ki je bila zavrnjena na sodišču, Hrastarjevi pa je dalo to polet za protiofenzivo z obtožbo krive ovadbe.

Umaknila se je šele, ko je vskočil tožilec »hočeš-nočeš« Ferlinc, ki je iz spisa po trditvah obrambe izločil dokazno gradivo, ki razbremenjuje obtoženega in dodal edinstven znak kaznivega dejanja, do sedaj še neviden: dejanje storjeno na neznan komunikacijski način. Kot je napisal v ločenem mnenju ustavni sodnik Zobec je prejem obljube na neznan komunikacijski način prazna fraza, saj se drugače kot na komunikacijski način ne da dobiti obljube. Dodaten tekst, ki ničesar ne pove o obtožencu, zgovoren pa je glede intelekta njegovega avtorja. Z dodanim neznanim komunikacijskim načinom se je sodnici Klajnšek zdel opis znakov kaznivega dejanja naravnost pripraven za sojenje – saj gre pa res lepo v kontekst: se pravi ob neznanem času, na neznanem mestu, od neznane osebe prejel obljubo podkupnine v neznanem znesku na neznan komunikacijski način za tretjo osebo. Kako pa da je osumljenec znan? To vendar ruši kontekst! V kontekst bi šel še neznan osumljenec, se pravi obtožni predlog zoper neznano osebo!

Gre torej za sojenje za povsem abstraktno kaznivo dejanje, ki onemogoča obrambo, izključuje vsakršen alibi, zato nima mesta v sodstvu in je eklatantna zloraba uradnega položaja! Sodnica Klanjšek je sklicala nešteto obravnav, da je povečala medijsko prezenco, ključni dogodki vse do višjega sodišča pa so neverjetno sovpadali z volitvami, če gledamo še izbruh afere sept. 2008. In rezultat: pravnomočna indična sodba proti vsem pravnim standardom, brez dokazov, ki bi zadoščali sploh za začetek procesa. S tem je bila podrta že prva ovira, ki onemogoča samovoljo sodstva, prečkan je bil Rubikon, ostale ovire so pa padale kot domine. Še enkrat 1. paragraf 257. člena Kazenskega Zakonika pravi, da se kaznuje uradna oseba ali javni uslužbenec, ki, zato da bi sebi ali komu drugemu pridobila kakšno nepremoženjsko korist ali da bi komu prizadejala škodo, izrabi svoj uradni položaj ali prestopi meje uradnih pravic ali ne opravi uradne dolžnosti.

Na drugi strani nobenega postopka proti državnim bančnikom iz NLB, NKBM in Abanke ter bančnikom v privat bankah omrežja Forum 21 Probanki in Factor banki, ki so dali nezadosti ali povsem nezavarovane kredite za visokoriskantne menedžerske prevzeme ob prenapihnjenih borznih cenah delnic, vse odobreno po klientelistični liniji, navadni komitenti so pa dobivali smešno nizke kredite po visokih obrestnih merah in neugodnih pogojih. Brez dvoma gre za zavestno oškodovanje bank za finančno okoriščanje določenih krogov oseb, predvsem članov Foruma 21. Procesiranje bi moralo biti v tej zadevi otročje lahko, saj obstajajo kreditne mape, kjer piše kdo, kdaj, komu, koliko, za koliko ... Ni treba nobenih maratonskih obravnav, proces bi bil krajši, cenejši, vrnil bi preko finančnih kazni del denarja v proračun, iz katerega smo sanirali banke. Kje so pošteni sodniki/sodnice, ki bi sodili svojim pokvarjenim kolegom za zlorabo uradnega položaja in krivcem za bančno luknjo ter storilce zločinov iz polpretekle zgodovine, da bodo tako kot v Nemčiji sodili agentom zločinskih komunističnih varnostnih služb, ne pa novinarjem, ki o njih pišejo?

Pa še vržena rokavica: moralna, državniška drža je, če se zavzema proti montiranim, krivičnim sodnim procesom. Nizkotno politikantstvo pa je, če se to ne naredi samo zato, ker gre za Janeza Janšo.