Drage vztrajnice, dragi vztrajniki! Slovenija je država nedokončane in neuspele tranzicije. Kljub temu, da smo z željo po spremembah na dokaj miren način, a le zato, ker je bil skrbno pripravljen in načrtovan, odšli iz bivše totalitarne države. Prepričani smo namreč bili, da bo samostojna država imela vse; učinkovito sodstvo, objektivni medijski prostor, normalne pogoje tržnega gospodarstva.
Morda so se le dr. Jože Pučnik in drugi redki posamezniki zavedali, da ne bo šlo tako lahko. In da se informacije, mišljenje in vedenje, ki so nam ga več desetletij z odkritimi in prikritimi metodami vcepljali v dušo, lahko čez noč spremeni, tako enostavno kot se je s trga pred parlamentom odstranila zastave stare države in obesila nova, slovenska zastava. Preobrazba poškodovane duše traja mnogo dlje, pri nas še posebej, saj je sploh še nismo začeli zdraviti. Vendar tisto dobro v marsikaterem človeku samo kliče po preobrazbi in tisti, ki smo danes tu, tako čutimo. Ko smo ob osamosvojitvi lahko zadihali svobodno, morda se v resnici nismo čisto zavedali kaj ta svoboda je, so se zbudila pozitivna čustva, odgovornost, da tudi sami pripomoremo k rojstvu in vzpostavitvi demokracije v novi državi. Še posebej pa so to čutili in delali posamezniki, ki so verjeli v Slovenke in Slovence in verjeli v našo skupno svobodno prihodnost. Svoboda nujno prinese tudi odgovornost in te marsikdo ni bil vajen. Lažje je bilo breme odgovornosti preložiti na državo, tudi ob dejstvu, da je to pomenilo manj svobode. Tako še danes vidimo, da se marsikdo brez težav odreče svobodi, če to pomeni, da bo za njegove probleme poskrbel nekdo drug. Vendar svet ne funkcionira tako. Vsak je odgovoren zase, za svoje, pa tudi za družbo oz. državo, katere del je. Zaradi poškodovanosti ali deformacije iz prejšnjega sistema, pa marsikdo ne ve in ne razume, v bistvu niti ne more razumeti, saj je še vedno dnevno podvržen subjektivnim informacijam, pogosto lažem. V dobi, ko informacije dnevno dežujejo in jih je ogromno, ni sposoben narediti selekcije oz. oceniti kaj je res in kaj laž. Saj se večkrat ponovljena laž, kot včasih rečemo, slej ko prej »prime« in jo je zelo težko izkoreniniti.
Mnogih posameznikov, ki so na to opozarjali ni več med nami ali pa jih ni več v aktivni politiki. Eden redkih, ki ostaja je Janez Janša. Prav zato je nočna mora tistih, ki jim tak sistem varanja državljank in državljanov ter manipuliranja z njimi odgovarja, četudi je v popolnem nasprotju z demokratičnimi standardi.
Po zmagi leta 2004 in uspešni vladi Janeza Janše v mandatu 2004-2008 so napeli vse sile in uporabili vsa sredstva ter izkoristili mnoge institucije, da se zmaga SDS in vlada Janeza Janše nikoli več ne ponovi. Zato so v letu 2008 skuhali afero Patria in na ta način vplivali na izid volitev leta 2008. Ker laž in prevara ne moreta zmagati, vsaj ne na dolgi rok, je leta 2012 Janez Janša ponovno prevzel vodenje vlade. To je bil nov šok za omrežje, zato je sledil še hujši napad na Janeza Janšo in SDS z ljudskimi vstajami, nasiljem in spornim poročilom KPK, za katerega so bili že vsi akterji nagrajeni. Eden oz. dva z odlično plačano službo v NLB, drugi z mestom ministra, tretji z dobro plačano službo v evropskih institucijah… Ljudje, ki razumejo situacijo in vedo, kdo je kdo v slovenski družbi so SDS in Janeza Janšo podpirali in to se je izkazalo z zmago na letošnjih evropskih volitvah. Politični botri nomenklature, levice so imeli drugačen načrt in so ga z zrušitvijo vlade Alenke Bratušek, naj spomnim, da smo enak scenarij že videli v času vlade Boruta Pahorja, in novimi predčasnimi volitvami tudi uresničili. Po zmagi na volitvah v EP bi SDS zmagala tudi na volitvah v DZ. Tako so kazale ankete in tako je bilo razpoloženje, saj so državljanke in državljani v letu dni vlade Alenke Bratušek lahko videli le novo, 9 mld težko, zadolževanje države in prepiranje in razhajanja v največji instant stranki Pozitivni Sloveniji, ki je po treh letih ni več. Omrežju je bilo jasno, da lahko ponovno pride na oblast Janez Janša, ki pomeni največjo nevarnost, da se zaprejo pipice, po katerih odteka denar iz slovenskih bank, ki jih davkoplačevalci že drugič saniramo, pipice, kjer odteka denar iz zdravstva, državnih podjetij, ministrstev. Zato je ponovno stekel načrt, ki je bil tokrat še mnogo hujši, kot vsi prejšnji. Da preprečijo zmago Janeza Janše in SDS, stranke s tradicijo, programom in jasno vizijo, so glavnega političnega zapornika poslali v zapor. Izkoristili so pravosodje, ki se je pustilo izkoristiti in bo na njem ostal velik madež v zgodovini tega naroda. In če tega danes marsikdo še ne vidi jasno, bo to zagotovo videl v prihodnosti. Z odstranitvijo Janeza Janše iz volilne kampanje so začasno dosegli ekstazo, seveda s pomočjo medijev, ki so temu služili; vero v pravnika Mira Cerarja in mu z vsemi odkritimi in prikritimi sredstvi, ker tako vedno delajo, saj to najbolj znajo od totalitarnega režima naprej, omogočili zmago. A realnost kaže, da je ekstaza minila. Marsikdo je trdo pristal na realnih tleh in išče se že nova varianta, saj je kot kaže zelo blizu dan, ko bo Ustavno sodišče RS ugotovilo, kar je že povedalo v svojem sklepu, da so bile Janezu Janši v postopku kršene človekove pravice in svoboščine, da je bila v več členih kršena Ustava RS in bo odpravilo krivičen zapor in krivično sodbo.
Naj strnem moje razmišljanje z besedami Lojzeta Grozdeta, ki meni govorijo o Janezu Janši:
»Saj moja pot se ne gubi v temi,
jasno začrtano jo zro oči,
po njej za narod grem po lepše dni.«
Janez Janša je že drugič v zaporu za svoj narod, ki je do njega krivičen, maščevalen, vendar zato, ker je zmanipuliran in napolnjen z lažmi.
Ob tem se velikokrat spomnim besed dr. Jožeta Pučnika: »Drugič je težje.« Vendar me tokrat za Janeza ne skrbi, ker vem, da bo zdržal. Zlomi se tisti, ki je kriv, tisti, ki ni, vztraja in zmaga.
Svoboda Janezu Janši!
Dec 07, 2014