Vabljeni k branju pesmi, ki jo je napisal vztrajnik Viktor!
Kaj medij je, večini vsaj je znano,
ni iz medu, ne more se mediti,
posrednik je, saj zmore narediti,
kar je na svetu redkim pridržano.
Duhove kliče in noči strahove,
s pradedi se ob svečah pogovarja,
namesto njih občinstvu odgovarja,
medij v druge vstop ima svetove.
Je spiritist, šaman, prerokovalec,
med onimi in nami posreduje,
za lasten žep pri tem dobiček kuje,
je ne nazadnje vendar svetovalec.
In do zaslužka kajpak upravičen,
če je v poklicu res profesionalen,
lahko pri tem je tudi komercialen,
a medij mora biti pač pravičen.
Ko več na kupu medijev se zbere,
ponudba medijska se temu reče,
je papirju ali v eter teče,
če ne uspeva, s trga se pobere.
In kakor vemo, stara je zaveza,
da medij naj resnico posreduje,
novice vse, domače in pa tuje,
tako vzpostavlja medijska se zveza.
Gorje pa, ko med znanimi šamani
in med priznanimi takisto spiritisti,
se znajdejo goljufi in pa tisti,
ki gospodarjem so notorično prodani.
Ti medijskega linča so sposobni,
z lažmi zavestno, podlo ga skrojijo,
umazano plačilo zanj dobijo
in kažejo navzven se prav spodobni.
Kar medij od duhov v resnici sliši,
lažnivo medijsko nato pretvarja,
glasove slišane grdo potvarja,
laži začenja širiti po hiši.
Od takih nič ni boljši medij tisti,
ki informacije hinavsko zamolčuje,
počne, kar zlobni duh mu narekuje,
neredki žal so takšni spiritisti.
To medij ni, je le slepar navaden,
ki v vsaki bi normalni, zdravi družbi,
da ne podlegla družba bi okužbi,
pri priči bil pri oblasteh ovaden.
Ovaden in nato še procesiran,
saj šlo bi za navadno goljufanje,
obrekovanje, hudo škodovanje,
tak bi slepar bil kajpak sankcioniran.
A kjer normalnost nič več ni vrednota,
tak medij neovirano slepari,
pripravlja linče, laže in rovari,
saj v družbi to nobena ni sramota.
Tak medij prosto se okrog sprehaja,
prefinjeno nas k linčanju poziva,
sam meri, koliko je še odziva
in koliko občinstvu kaj ugaja.
Ko medij se z občinstvom poigrava,
z duhovi lažnimi pogovor vodi,
vse bolj v temí in pa v tišini blodi,
začne boleti gospodarje glava.
Najhuje, kar bo doletelo prevaranta,
bo to, da poslušalec ne posluša,
pa naj se z vrha še tako poskuša
lagati, da je polna prazna kanta.
Pa naj še takšno sliko nam naslika
in medij za resnično jo prodaja,
ker žal posredi je očitna kraja,
gledalec stran od nje pogled umika.
Ko medij tak vse teže se prodaja,
ko mu občinstvo nič več ne verjame,
ko stvar v lastne roke sámo vzame,
ugasne zadnja dnevniška izdaja.
Pomaga tu noben več boter, striček,
in ne kot duh priklican rajnki dedi,
se sam je linčal tak zlagani medij,
odšel po zlu je medijski dobiček.
Odšel po zlu nekdanji je ugled,
ne bo ga medij več nazaj priklical,
noben pa duh ga sam ne bo poklical,
ne bo nekdanje »slave« na spregled.
Povejmo to še malo bolj nazorno,
brez olepšav kot tudi brez razpredanj,
brez evfemizmov ali sprenevedanj,
saj tu smo, kjer je vendar vse prozorno.
Nek medij, ki po javnosti je znan,
izogne spretno glasni se predstavi,
šefa tujega ko množica pozdravi,
ker medij tja mendá ni bil pozvan.
A videli so vendar ga v dvorani,
ko lažnega duha bi rad prikazal,
naivnim na seansi vsem dokazal,
da zunaj je tišina, ne meščani.
Ni nenavadno, sploh ni parodija,
da duh se mu že dolgo ne odziva,
in s tem vse bolj resnica se razkriva,
da vlada v kvartu tem ksenjofobija.
A če prikaže z masko se peščica,
bo medij zombije v njej prepoznal,
občinstvu radostno oznanjeval,
da duh pokojni čista je resnica.
Kaj mediju se temu bo zgodilo?
Nagobčnik daje si na tanjši gobec,
ko »paše« kaj, pa razteguje trobec.
Je treba še dodatno mu svarilo?
Kaj hiši znani končno preostane,
ko se slabo obrti njeni piše?
Da prva dama, biser javne hiše,
oguljena na pločniku pristane!
Vztrajnik Viktor
Dec 10, 2014