Vabljeni k branju sporočila za javnost št. 194.

Spoštovani,

Zaupanje državljanov in državljank Republike Slovenije v institucije pravne države je pomemben dejavnik stabilnosti demokratičnega sistema, brez katerega sodobna in demokratična zahodnoevropska država ne more delovati. Sodišča sodijo v imenu ljudstva pa vendar vsakodnevno vidimo, da temu še zdaleč ni tako. Prav tako sodna oblast za odločitve, ki jih sprejme in naj bi bile pravične in poštene odgovarja ljudstvu. Tudi tukaj vidimo, da temu ni tako, saj konec koncev ljudstvo ne odloča o izbiri sodnikov. Statistične analize pa kažejo, da samo četrtina Slovencev zaupa takšnemu pravosodju.  

Letos pa je slovensko pravosodje trčilo v ledeno goro. Na primeru Janeza Janše, ki danes že 176. dan prestaja krivično zaporno kazen, nam je slovensko pravosodje omogočilo, da smo počasi in zanesljivo začeli odstirati tančico ter spoznavati ves blišč in bedo slovenskega pravosodja. Nekdanji predsednik Ustavnega sodišča prof. Lovro Šturm je v svoji študiji ugotovil, da so slovenska sodišča v zadnjih 15 letih v različnih sestavah in senatih najmanj 613-krat kršila človekove pravice, kar izhaja iz odločitev slovenskega Ustavnega sodišča. Po podatkih, so slovenska sodišča v skoraj 300 primerih izgubila postopke pred Evropskim sodiščem za človekove pravice zaradi kršitev človekovih pravic. Slovenija je po tej statistiki glede na število prebivalcev na neslavnem tretjem mestu med vsemi državami Sveta Evrope – slabši sta le Turčija in Rusija. Naslednji zgovorni podatek je tudi študija Svetovnega ekonomskega foruma, ki je ugotovila, da je Slovenija na 91. mestu po zagotavljanju pravne države, študija Svetovne banke pa, da so slovenska sodišča in celotno pravosodje na 122. mestu glede učinkovitosti reševanja sodnih sporov. Iz letnega poročila Varuhinje človekovih pravic pa je razvidno tudi, da narašča število državljanov, ki menijo, da so jim bile v sodnih postopkih kršene človekove pravice. V 7,4% primerov se pritožbe smatrajo kot popolnoma upravičene.

V Odboru 2014 se aktivno zavzemamo za reformo slovenskega pravosodja - za javnost oz. transparentnost sojenja ter osebno odgovornost sodnikov in tožilcev za njihovo delo. Prav tako pa upamo, da bo Ustavno sodišče zadnji branik demokracije in prava na Slovenskem.

Varuh človekovih pravic je ustavna kategorija, katerega posebnost je, da ni del mehanizma oblasti pač pa je nadzornik oblasti, saj s svojim delovanjem omejuje njeno samovoljo pri poseganju v človekove pravice in temeljne svoboščine. V svojem delu ni osredotočen samo na neposredne kršitve v Ustavi navedenih človekovih pravic in svoboščin, ampak deluje tudi v primeru kakršnekoli kršitve katerekoli pravice posameznika s strani nosilcev oblasti. Intervenira lahko tudi v primeru nepravičnega in slabega upravljanja izvajalcev oblasti v razmerju do posameznikov. Glede na to, da je Varuh človekovih pravic v razmerju do drugih državnih organov samostojen in neodvisen organ ima zagotovljeno objektivno, samostojno in neodvisno delovanje. Pa vendar je Varuhinja človekovih pravic, ki je hkrati varuhinja vseh nas, vsaj tako naj bi bilo, pod kristalnimi lestenci na prestižnem gradu Brdo sprejemala tiste, ki so sodelovali pri kršitvah človekovih pravic.

Po vsem tem je smiselno postaviti vprašanje ali Varuhinja za človekove pravice Vlasta Nussdorfer postaja Varuhinja za človekove krivice?

V Odboru 2014 smo trdno prepričani, da je potrebno negovati vrednote, ki oblikujejo sodobno evropsko demokratično sfero, ki temelji na vladavini prava, zato vabimo vse, da se nam danes ob 17.00 pridružite v čim večjem številu, ko bomo pred Vrhovnim sodiščem Republike Slovenije prižigali sveče, luči upanja, svobode in pravice. Med drugim bodo z nami: dr. Peter Verlič, Andrej Čuš in Vera Ban.

Vljudno vabljeni!

Odbor 2014, 12. 12. 2014