V zgodovini naše mlade države je mesec december eden izmed prelomnih obdobij. V mislih imam predvsem december leta 1989 in december leta 1990. 4.12.1989 se je rodil Demos, 27.12.1989 pa je bila sprejeta volilna zakonodaja, ki jo omogočila prve večstrankarske volitve po Drugi svetovni vojni, ki so se odvile aprila 1990. Te volitve so zmago prinesle Demosu, zmagal je razum. Žal je na predsedniških volitvah istega meseca zmagala stara komunistična ekipa, ki oblasti iz svojih rok noče izpustiti. Preko svojih naslednikov nam kradejo upanje, ki nam ga je dala Demosova zmaga: upanje v demokracijo in upanje v smrt totalitarizma!

Decembra 1990 pa se je s postrojem prve specialne brigade, rodila slovenska vojska. Ti možje so omgočili, da se je obranil sklep, ki smo ga sprejeli na plebiscitu 23.12.1990, ko je z največjo volilno udeležbo do sedaj ljudstvo glasno in jasno izrazilo, da želi živeti v samostojni in neodvisni državi! Volivci so verjeli, da se bo z osamosvojitvijo rodila pravična pravna in demokratična država, ampak stari partijci se nočejo sprijazniti, da je čas tovarišev in tovarišic že daljna zgodovina!

 

Namesto, da bi vsem naredili uslugo in šli vsaj v pokoj in se posvečali svojim vnukom, če že sodišče ne ravna pravično in jim ni potrebno odgovarjat za vse grdobije, nam oni vsake volitve nastavljajo „nove“ obraze, ki delajo po diktatu ozadja, Slovenija pa tone vse globje. Namesto,da bi odgovarjali za svoja dejanja, si drznejo zapret nedolžna človeka, ki sta nam omogočila, da imamo lastno državo. Po zaslugi Janeza Janše in Toneta Krkoviča lahko rečemo: „Moja Slovenija!“ Po njuni zaslugi je naša domovina tudi naša država. Tega privilegija nima vsak narod!

 

In, ker jim nikakor ne uspe zmanipulirat celotne volilne populacije, so si drznili podrediti Ustavo in vzeti oblast tistim, ki so volili za pravično, razvito, demokratično in evropsko Slovenijo. Preko 6000 glasov namenjenih Janezu Janši so razvrednotili in mu vzeli mandat. Če bi imeli vsaj malo ponosa in morale, bi po klofuti z Ustavnega sodišča odstopili. Ampak ne! Brezvestno se nadaljuje šikiniranje Janeza Janše! Človek, ki se ni pustil ustrahovat komunistom, človek, ki ga niso mogli podkupit, ostaja še vedno edini politični zapornik v EU!

 

Namesto, da bi reševali državo, se na naš račun igrajo. Dovolj mi je, da z našim denarjem plačujejo igrice svoje druge pubertete! Če že njih ni sram, upam, da je vsaj njihove volivce. Upam, da jih je sram kaj so izvolili!

 

Počasi spoznavajo, da se programa, znanja in politične kilometrine ne da „ščarat“ čez noč. In, ker je lažje potisniti glavo v pesek kot priznati odgovornost, nam očitajo, da se mi ukvarjamo zgolj z Janezom Janšo. Lepo vas prosim! Oni se z Janšo ukvarjajo že 30 let in mu ne dajo miru! Motijo jih kulturni shodi pred sodiščem, ne moti jih pa, da zavestno kršijo človekove pravice.

 

In očitki, da nismo pravniki so pa višek nesramnosti. Res nisem pravnica, sem pa človek, ki vidi kdaj se dogaja krivica in kdaj skušajo nekomu poteptati dostojanstvo.

 

Ker se bližajo prazniki, vam želim miren in srečen božič. Vsem tistim, ki pa so zakuhali krivico, zaradi katere je Janez Janša nedolžen v zaporu pa želim več razuma. Gospodje sodniki: „Vas res nič ne peče vest, da ste dvema malima otrokoma vzeli največji dar božiča? Da ste jima vzeli očetovo prisotnost?“ Upam, da bo vsaj US ravnalo prav in razumno ter Janeza Janšo izpustilo.

 

Vas dragi vztrajniki in vztrajnice pa prosim, da se v varnem zavetju svoje družine, spomnite na vse, ki se jim dogajajo krivice in tudi na tiste, ki so umrli pod roko komunističnega zločina. Zaprli so nam arhive, ne pustite, da bi nam zaprli še srca. Umrli si zaslužijo večni mir, živi pa možnost spomina!

 

Svoboda Janši, svoboda Tonetu, svoboda Sloveniji!