Dober večer! Veliko vas je pred to hišo sramote. In prav je tako. Morda imate včasih občutek, da so vaša prizadevanja zaman, da nimajo pravega učinka. Toda temu ni tako. Vedite, da se za temi zidovi in za zidovi drugih sodišč veliko dogaja.

Oblikuje se namreč, za sedaj manjša skupina sodnikov, ki svoje delo opravljajo odgovorno in pošteno in ne kršijo človekovih pravic. Ti sodniki niso zadovoljni s svojim vodstvom, pravzaprav se ga sramujejo. Kaže, da še ni čas, da bi stopili pred kamere, da še ni čas, da bi prišli pred vas. Toda obstajajo. In to je dobro.

Slabo pa je, da sta ta Branko Masleša, kot Gorazd Fišer še na svojih mestih. Slabo je tudi to, da imamo na drugi strani še eno osebo, ki zagovarja nekorektnost in nepoštenost v pravosodju. Govorim o Janezu Vlaju, predsedniku Sodnega sveta. Naj to svojo trditev utemeljim.

Spomladi 2014 je bil v Celju objavljen razpis za mesto višjega sodnika oziroma višje sodnice. Na razpis sta se prijavili Anita Dolinšek, odvetnica brez izkušenj sodnice in okrožna sodnica Alenka Pavlič, ki je takrat imela osem let izkušenj na področju reševanja gospodarskih sporov. Tudi sicer Alenka Pavlič v strokovnih krogih velja za uspešno sodnico. Toda Sodni svet ni izbral uspešne okrožne sodnice Alenke Pavlič, temveč Anito Dolinšek, ki sploh nima sodniških izkušenj in sicer za delovno mesto višje sodnice. Na izbiro Sodnega sveta in Janeza Vlaja se je povsem logično pritožila okrožna sodnica Alenka Pavlič. Toda sodni in politični mlini meljejo z različno hitrostjo. Ne glede na pritožbo Alenke Pavlič, je Sodni svet Državnemu zboru predlagal v imenovanje na mesto višje sodnice Anito Dolinšek, kljub temu, da sodni spor, ki ga je sprožila Alenka Pavlič ni bil končan. Mandatno volilna komisija Državnega zbora je na vztrajanje mene in Jožeta Tanka začasno zavrnila imenovanje Anite Dolinšek na mesto višje sodnice in sicer do rešitve sodnega spora, ki ga je na Upravno sodišče vložila sodnica Alenka Pavlič. Upravno sodišče je kasneje v celoti ugodilo sodnici Alenki Pavlič, torej je razsodilo, da bi Sodni svet moral izbrati okrožno sodnico Alenko Pavlič in ne Anito Dolinšek. Sodni svet je zato postopke ponovil. Na ponovljenem razpisu sta kandidirali isti osebi torej Anita Dolinšek, ki ni imela izkušenj sodnice in uspešna okrožna sodnica Alenka Pavlič. Pavličeva je bila seveda upravičeno prepričana, da bo glede na odločitev Upravnega sodišča izbrana za višjo sodnico. Toda to se ni zgodilo. Sodni svet je za mesto višje sodnice ponovno izbral Anito Dolinšek, in jo predlagal v imenovanje Državnemu zboru. To pa še ni vse. V javnost so prišli tudi podatki, da je bila Anita Dolinšek nekakšna hišna odvetnica nekdanjega direktorja TEŠ Uroša Rotnika. Med drugim je pregledovala in odobrila pogodbe med TEŠ in Alstomom. Za to je prejela astronomske denarne zneske. Zato smo na Mandatno volilni komisiji ponovno obravnavali predlog Sodnega sveta, da na mesto višje sodnice v Celju imenujemo Anito Dolinšek. Tik pred odločanjem je predsednik Sodnega sveta Janez Vlaj predlog umaknil in pojasnil, da je njeno sodelovanje s TEŠ 6 nova okoliščina za katero niso vedeli. To seveda ne drži, saj je v prvotnem predlogu za imenovanje ta isti predsednik Sodnega sveta sodelovanje Anite Dolinšek s TEŠ 6 navedel kot referenco. IN kaj bo sledilo? Janez Vlaj, predsednik Sodnega sveta ponovno predlaga imenovanje Anite Dolinšek za višjo sodnico. Mandatno volilna komisija Državnega zbora bo o tem odločala 22. 01. 2015.

Zanimive kadrovske stvari se dogajajo tudi na Okrožnem sodišču v Celju. Do nedavnega ga je vodil Miran Jazbinšek. Rezultati njegovega dela in vodenja tega sodišča povedo svoje. Primerjalno gledano so dobri. Ker mu je potekel mandat, se je ponovno prijavil na razpis za delovno mesto predsednika Okrožnega sodišča v Celju. Prijavi je priložil vse potrebne dokumente in reference, med drugim pozitivno mnenje Višjega sodišča, pozitivno mnenje Vrhovnega sodišča in pozitivno mnenje ministra za pravosodje. Toda ne boste verjeli. Sodni svet, pod vodstvom Janeza Vlaja, ga je zavrnil in za začasno vodenje Okrožnega sodišča v Celju pooblastil Matevža Žuglja, bolj znanega po tem, da je stečajnim upraviteljem do sedaj odmerjal visoke denarne nagrade.

Te dni pa se na Višjem sodišču v Celju dogaja nekaj podobnega. Tudi predsednici Višjega sodišča v Celju Zinki Strašek je potekel mandat predsednice. Tudi Zinka Strašek ima kaj za pokazati v času njenega vodenja Višjega sodišča v Celju. Tudi njeni rezultati so nadpovprečni. Med drugim je očitno odkrila, da so sodniki izgubili okoli 130 sodnih spisov, ki so se nanašali na hujše prekrške. Prav tako je ovadila sodnika Škoberneta za krivo pričanje in dosegla njegovo obsodbo za pol leta zaporne kazni. Tudi ona se je ponovno prijavila za mesto predsednice Višjega sodišča v Celju. K prijavi je priložila vse potrebne dokumente, med njimi pozitivno priporočilo Vrhovnega sodišča, pozitivno priporočilo ministra za pravosodje. Ne boste verjeli. Na Sodnem svetu, pod vodstvom Janeza Vlaja, so njeno kandidaturo zavrnili in za začasno vodenje Višjega sodišča v Celju pooblastili Branka Aubrehta.

Janez Vlaj, predsednik Sodnega sveta, se tako uvršča ob bok Branku Masleši in Zvonku Fišerju, seveda v zagotavljanju in nameščanju takih kadrov v pravosodju, zlasti na vodilnih mestih, ki bodo uresničevali politiko Branka Masleše.

Tudi zato moramo vztrajati pri naših zahtevah, tudi zato se moramo še naprej zbirati pred hišo sramote. In ne pozabite. Obstajajo tudi sodniki, ki niso zadovoljni s stanjem v pravosodju, obstajajo sodniki, ki želijo soditi pošteno, odgovorno in zakonito. Obstajajo sodniki, ki se sramujejo Branka Masleše. S svojimi shodi jih podprimo. Tudi zato še moramo prihajati pred to hišo sramote. Hvala lepa.