Drage prijateljice, dragi prijatelji, vztrajnice in vztrajniki! Sedem mesecev je bilo potrebnih, da smo se vsak dan zbirali tukaj. Danes teče že sedmi mesec. Pa vendar je bilo potrebnega po eni strani le po drugi strani pa kar pol leta, da je bila hiša za nami skupaj s svojo vsebino poražena. Mi vsi smo k temu prispevali, s tem, ko ste se oz. smo se dan za dnem tukaj zbirali, kljub temu, da so bili včasih boljši časi, včasih pa so prišli težki trenutki, medtem ko smo spremljali kako poteka sramotni proces v okviru sramotne in zrežirane afere Patria.

Kje smo danes? Če je bilo slovensko sodstvo in slovensko pravosodje, pred odhodom enega izmed ključnih osamosvojiteljev Janeza Janše v zapor, praktično nedotakljivo, je sedaj to drugače. Drugače je zaradi vas, ki ste vsakodnevno opozarjali na nepravilnosti, ki se dogajajo v tej stavbi in kdo so tisti, ki v tej stavbi odločajo o našem življenju in našem vsakdanu. Ravno zaradi Odbora 2014 in zaradi vas Slovenija nikoli več ne bo takšna kot je bila. Na tem mestu zahvala vsem, ki ste toliko časa vztrajali in kljub težkim trenutkom verjeli, da bo resnica prišla na dan in da le obstaja neka sodna inštanca, ki bo Janeza Janšo spustila iz zapora. V teh šestih mesecih smo morali prenašati številne žalitve in laži na račun organizacije Odbora, torej tistih ljudi, ki so Odbor 2014 zelo uspešno vodili. Danes je zadeva drugačna, saj pred sodiščem izražamo svoje mnenje in nihče ne reče, da je to prepovedano.

Imamo tri veje oblasti. Praktično vsak dan se spodkopava izvršno in zakonodajno oblast, česar za sodno vejo ne moremo trditi, lahko pa rečemo, da odkrito lahko povemo kaj si mislimo o delu sodnic in sodnikov. Gnili temelji so se pričeli tukaj zadaj tresti, ko smo začeli brati sodbe in imena sodnic in sodnikov, ki so eklatantno kršili človekove pravice in katerih seznam je zelo dolg. Trdno in močno verjamem, da bo lustracija nekoč implementirana  in uveljavljena v praksi.

Poleg tega, da smo sedem mesecev pred sodiščem govorili o problemih v slovenskem pravosodju, smo dan za dnevom izražali tudi našo ljubezen do slovenske domovine. Ne le države, ampak domovine, ki sta sama po sebi ločena pojma. Posebno socialisti in levičarji spoštujejo državo takrat, ko imajo nekaj od tega, predvsem ustreza jim, če ima država kakšno podjetje od koder lahko kaj vzamejo. In prav zaradi tega vlada trenutno burna razprava glede privatizacije. Slovenska paradržava se boji, da bodo potem, ko bodo podjetja v državni lasti prodana zasebnim lastnikom, ki za vsak evro pogledajo preden ga kam dajo, njihovi finančni tokovi prekinjeni in s tem njihov monopol končan. Bojijo se, da bi bila Slovenija končno osvobojena. Za svobodno Slovenijo je tako predpogoj, da se proda podjetja v državni lasti.  

Vsak dan smo lahko na shodih občudovali slovenske zastave, ki nas navdajajo s ponosom. Lahko smo prepevali himno, ne samo sedmo ampak tudi drugo kitico, s katero se lahko slovenski narod kar najbolj poistoveti. Verjetno ste mnogi spremljali včerajšnjo razpravo, ko smo predlagali, da se na državnih proslavah poje vseh osem kitic, v drugih primerih pa druga in sedma kitica. Očitno je glavni kamen spotike Bog, torej Bog našo nam deželo, Bog živi ves slovenski svet. Socialisti so ali tako kratkoumni ali nepismeni, da ne vedo, da vedno, ko prepevajo slovensko himno, vedno zapojejo ne vrag, le sosed bo mejak. Se pravi ravno tako zapojo neko mistično osebo, ki je ravno nasprotno od Boga. Očitno so bolj zavezani hudiču kot pa Bogu. Socialisti za razliko od nas konzervativcev, ki verjamemo v Boga in da so nad nami nebesa, verjamejo, da so bogovi oni in ljudi tretirajo kot številke v državnem računalniku ter vedno skušajo ustvariti nebesa na Zemlji. Kadarkoli so skušali socialisti ustvariti nebesa na Zemlji so pri tem ustvarili pekel. Vedno tako je bilo in tako bo. Prej kot bodo Slovenke in Slovenci to spoznali, prej bo zasijala svoboda tudi v Sloveniji.

Menim, da je zahvaljujoč Odboru in vsem vam, ta dan vsak dan bližje. Branko Masleša, ki še sedaj ni odstopil, ni niti enkrat upal stopiti pred Odbor, pred slovenski narod, ki se ga očitno boji in ga je sovražil vse svoje življenje, ko je deloval proti slovenskemu narodu. Raje je skrit za varnimi zidovi Vrhovnega sodišča, ampak tudi njemu se bo iztekel mandat in prav tako tudi Fišerju. Takrat bo čas za nove ljudi, ki niso obremenjeni s preteklostjo in ki sodijo pošteno in pravično.

Do takrat pa drage prijateljice in prijatelji…..svoboda Tonetu, svoboda Ivanu, svoboda Sloveniji!