Pozdravljeni drage vztrajnice in vztrajniki! Čeprav je že februar, ker sem letos prvič med vami, vam želim vse dobro v tem letu, predvsem pa veliko poguma, energije in navdiha za nepopustljivo vztrajanje za pravico in svobodo naše domovine.

Naša država je še vedno v primežu kaviar privilegirancev na vseh področjih. Tudi v letu 2015 v sodnih postopkih odločajo isti ljudje, kot leta 1975, 80, 85, torej  v času komunistične diktature. Oni kot potomci in njihovi potomci ohranjajo in zvesto varujejo ideologijo zločinskega režima.

Preko medijev manipulirajo z velikim deležem slovenskega prebivalstva, v katerega se je seme komunizma vcepilo kot se hudič naseli v človeško dušo. Rešitev za našo družbo, našo državo in našo prihodnost bo zgolj v tem, da bo večina teh ljudi sama prepoznala svojo zmoto, odprla oči, se odpovedala socialističnemu enoumju  in začela sprejemati demokratične poglede na svet. Ko bodo vsi pretrgali s totalitarizmom, bo slovenski narod spet enoten in močan. Kot takšen, z zvestobo do jezika, kulture in ljubeznijo do domovine, se bo lahko ohranil, kot se je skozi zgodovino.

Dnevi hitro minevajo in ob burnem dogajanju v domovini velikokrat spregledamo dogajanje po svetu. Verjetno pa ni nikogar, ki ne bi vsaj malo vedel o krepitvi islamske države, o totalitarni nevarnosti, ki grozi celotnemu svetu. Tudi pri nas se najdejo ljudje, ki simpatizirajo z idejami islamske države.

Mi smo demokrati in dopuščamo marsikaj, veliko. Ne dopuščamo pa nobenega totalitarizma.

Smo odprti do vseh in razumemo, da so drugačni od nas. Vendarle pa vsak, kdor pride k nam in želi pri nas ostati, naj ve, da se bo moral prilagoditi naši kulturi, navadam, jeziku in ne mi njemu. In to velja tudi za vse tiste, ki so tukaj že mnogo let in ne želijo govoriti našega jezika, spoštovati naših navad, ter se ne nehajo pritoževati in negodovati nad državo, ki jim daje kruh.

Ker morda nekateri nimajo možnosti prebrati nekaterih vrhunskih razmišljanj, objavljenih na svetovnem spletu, bi rad zaključil z odstavkom iz knjige Oriane Fallaci, ki ga je objavil v kolumni Miro Petek, 23. januarja letos:

»Kakorkoli že, gre za versko vojno. Za vojno, ki ji oni pravijo džihad: za sveto vojno. Za vojno, ki morda (morda?) ne stremi po osvojitvi našega ozemlja, zagotovo pa po tem, da bi se polastila naših duš. Po izginotju naše svobode in naše civilizacije. Po izničenju našega načina življenja ali umiranja, tega, kako molimo ali ne molimo, tega, kako se hranimo in kako pijemo, kako se oblačimo, zabavamo, se učimo… Ne razumete ali pa nočete razumeti, da bo v primeru, če se ne upremo, če se ne branimo, če se ne borimo, džihad zmagal. In uničil svet, ki smo ga bolj ali manj uspešno zgradili, spremenili, izboljšali in naredili modrejšega, to pomeni manj pobožnjaškega ali celo laičnega. Uničil bo našo kulturo, našo umetnost, našo znanost, našo moralo, naše vrednote, naše radosti…«

In kaj imata skupnega komunizem in islamska država: imata isto dušo, dušo totalitarizma.

Zato bomo nekaj morali storiti, mirno čakali ne bomo.

Svoboda Janezu, svoboda Tonetu, svoboda Ivanu. Svoboda Sloveniji!