Dragi prijatelji! Po eni strani je zelo veličastno, da se pred to hišo zbiramo že več kot osem mesecev. Gre za legitimno izražanje nestrinjanja s sodbo, ki je bila povod za zbiranje pred sodiščem. Po drugi strani pa je dejstvo, da morajo državljani v neki državi, ki je članica evropske skupnosti, toliko časa protestirati oziroma zahtevati pravico, tudi zelo žalostna stvar.

Žalostno je, da  se moramo zbirati na ulici za nekaj, kar je v normalnih in resnično demokratičnih državah, samo po sebi umevno. V normalnih državah je vladavina prava, zakonitost,  ter ista uporaba prava za vse, nekaj samo po sebi umevnega, pri nas pa moramo za te ideale, še vedno  protestirati.

Imamo vlado z ogromno parlamentarno večino. Predsednik te vlade in stranka, ki jo je ustanovil,je prišla na oblast ob znatni pomoči slovenskih medijev, z parolami o poštenju, etiki, pravni državi. To so stvari, ki jih Slovenci zelo  potrebujemo.  Zelo kmalu pa je nastopila za večino ljudi streznitev.

Ena od zadnjih afer, ki smo ji priča, je zgodba o astronomskih dodatnih zaslužkih nekaterih iz akademske sfere. Posamezniki, preveč jih je, da bi jih imenoval poimensko,so poleg plače prejemali še enormne avtorske honorarje,večinoma za delo,ki itak sodi v njihov običajni delokrog.  Upravičeno  je zaradi objavljenih podatkov med državljani završalo. Prvič smo na tem primeru državljani lahko ugotovili, da v Sloveniji obstaja še en sloj privilegirancev, sloj akademskih privilegirancev. Ne bi bilo pošteno, da bi vse   univerzitetne učitelje metali v en koš, pa vendar razkritje, da nekateri v  univerzitetnih vrstah,mastno še dodatno služijo, bi v vsaki normalni državi terjala ukrepanje s strani vlade. Povsod, razen v Sloveniji. Pri nas se ni zgodilo nič, razen tega, da je ministrica,ki pa je samo ena izmed  vpletenih v ta škandal,  na hitro odstopila, nek drug minister je v svojo obrambo povedal, da  nismo več v komunizmu, zaradi česar, vsaj tako sem ga jaz razumel, s takimi ekstremnimi zaslužki, ni nič narobe.

Ko je ta isti minister rekel, da nismo več v komunizmu,sem se vprašal, ali je njegova ugotovitev sploh točna?  Žal bi se upal reči, da je danes  stanje,na mnogo področjih še veliko slabše kakor v komunizmu. Glavni akterji, ki zakulisno vodijo to državo (Kdo so to je navedeno v knjigi nekdanjega udbovskega zasliševalca, Zdenka Roterja), so danes očitno še bolj pijani,kakor v komunizmu. Ne govorim o pijanosti od alkohola, ljudje,ki jih imam v mislih so danes pijani od oblasti. Medijski monopol jih vsakodnevno znova opijani,namesto, da bi bili mediji v službi resnice, so večina medijev pri nas,žal še vedno v službi nekdanje nomenklature.

Pred kratkim so določeni krogi v Sloveniji, predvsem z veliko medijsko podporo,uspeli spremeniti še eno sveto stvar pri nas. Zakonska zveza pri nas po novem, ni več   zveza moža in žene, pač pa je to, po novem zgolj, skupnost dveh oseb. Nič posebnega, bi rekel nek nepoučen, saj gre le za kozmetične spremembe,pa temu še zdaleč ni tako. Ne morem mirno mimo tega, da se  spreminjajo stvari, ki bi morale biti v družbi svete. Kam to vodi, smo lahko videli na Filipinih. Tam so se, ker je zakonodaja pač omogočala,poročili trije moški.  Tudi pri nas se bo slej ko prej zgodilo, v kolikor, bomo dopustili tako zakonsko spremembo, da se bo čez čas pojavili predlogi, da je tudi sedaj spremenjena definicija zakonske zveze ni primerna, da bi bilo najbolje,če bi zapisali, da je zakonska zveza pravzaprav zveza dveh živih bitij. Ob taki spremembi bodo nepoučeni zopet rekli,pa saj ne gre za nič dramatičnega, taka sprememba nikomur nič ne jemlje. Toda na podlagi take spremembe se lahko zgodi, da se bodo v Sloveniji  začele dogajati poroke tudi med  ljudmi na eni strani ter živaljo na drugi strani. Da tak strah ni odveč, smo lahko videli že v preteklosti pri nas. Tudi pri nas so ljudje,ki nenormalno ljubijo recimo bulmastife.

Absolutno sem zato, da se  popravi Zakon o registraciji isto spolnih zvez,ki naj morebitne praznine  na področjih, kot je dedovanje, plačilo davščin, socialno in zdravstveno zavarovanja, homoseksualne pare, izenači z tradicionalnimi zakonskimi zvezami. Nikakor pa se ne morem strinjati, da se poseže v temeljno definicijo zakonske zveze in na ta način omogoča tudi posvojitev otrok homoseksualnim parom. Na ta način bodo najbolj prikrajšani otroci.  To javno povem kljub temu, da bom najbrž deležen očitkov, da sem nestrpnež, homofob, da izvajam verbalno nasilje.  Naj takoj povem, da mi je vsaka nestrpnost in vsako verbalno nasilje tuje. Rad pa imam odkrito,jasno besedo,ki se je nikdar nisem bal tudi javno povedati.  Mislim, da je čas,ko je v Sloveniji  treba javno povedati, da se ne dogaja zgolj nasilje nad homoseksualno usmerjenimi,kot nam to vsakodnevno sporočajo dominantni mediji. Dostikrat imam res pri teh vprašanjih občutek, da se pri nas resnično dogaja nasilje, vendar pa gre tu dejansko  za nasilje manjšine nad večino. Na vsak način, zelo vplivna in dobro organizirana manjšina,poskuša  pod krinko človekovih pravic, predrugačiti družbo in to po svojih merilih. Tega dragi prijatelji ne smemo dopustiti. Pričakoval bi, da se tudi predsednik vlade, ki se je v volilni kampanji predstavljal za kristjana, javno izjasnil o tem vprašanju,pa sem prepričan, da tega ne bom dočakal.

Naj sklenem  vztrajanje pred sodiščem nikakor ni zaman, boj za drugačno bolj pravično in v končni posledici tudi za bolj normalno družbo, še zdaleč ni končan, zato dragi prijatelji vztrajamo naprej!