Vljudno vabljeni k branju pesmi Vztrajnika Viktorja z naslovom RIBA SMRDI PRI GLAVI ALI ZVONJENJE V GLAVI, ki je bila prebrana pred Vrhovnim sodiščem RS, 15. aprila 2015!

Ribič Tonko, star primorski znanec,
bil je zadnjič besno nastrojen
in v obraz od jeze ves zelen,
skakal kvišku je kot kakšen vranec.

Kaj za vraga pa mu kdo je stóril,
da tako se Tonko je razjézil,
mu je zopet kak bedak kaj tvezil,
ribiča z besedami zamóril?

Tale zgodba se o Tonku sliši,
vsa z dokazi trdno podkrepljena,
da krivica je bila storjena,
v čast ni njemu ne njegovi hiši.

Davno enkrat je iz hudobije
ribičem se Tonko maščeval,
v keho po nedolžnem jih poslal,
ker spominjali so se morije.

V tej moriji padale so žrtve,
v morje po nedolžnem pometane,
Tonko pa kot sol na stare rane,
bil popljuval je spomin na mrtve.

Na dejanje bil je še ponosen,
gospodarji so ga nagradili,
ga čez čas visoko povzdigníli,
položaj zasedel je donosen.

Zdaj nek ribič zgodbo je obúdil,
tu so dejstva, ki prav vsa držijo,
Tonka ribiča nadvse peklijo,
je kolega slabo vest prebúdil.

V glavi mu začelo je zvoniti,
Tonko zvonko slišal je šumenje,
pomorjenih glasno govorjenje,
da resnici ni mu moč uiti.

Zgodba bi mordá šla v pozabo,
ko ne bil bi Tonko ribič glavni,
generalni ribolovec slavni,
tisti, ki nastavlja ribam vabo.

Tisti, ki vse ribiče usmerja,
ki skrbi za ribolovni red,
ki za glavnega bi kandidiral spet,
pravovernost ribičev preverja.

Tisti, ki še zdaj ravna enako,
kot ravnal pred davnimi je leti,
 saj dovóljeno mu je početi
v soglasju grdobijo vsako.

Riba, kje smrdi, to vemo vsi,
gor pri glavi, torej prav pri vrhu,
in podobno je grozljivke srhu,
ko od vrha vse se osmradi.