Vljudno vabljeni k branju pesmi Vztrajnika Viktorja z naslovom PAVLA PIUKO IN RAVNATELJEVANJE, ki je bila prebrana pred Vrhovnim sodiščem RS!
Nekoč bi rekli ji tovarišica,
za šolnike je takšen bil naziv,
pozdrav pa »Zdravo« in enak odziv,
tovariška sploh šolska govorica.
Učiteljica zdaj se imenuje,
kot Pavlo Piuko v šoli jo poznajo,
kolegi ji nadimek Resna dajo,
ker Pavla kar najraje poveljuje.
O starih časih vsem pripoveduje,
o eri Tita, rimskega cesarja,
o dobi socialnega denarja,
ko se mendá živelo je brez muje.
Včasih Pavla Piuko demonstrira,
kakšen rimski naj bi bil fašizem,
znak na kapi njen je simbolizem,
v srajčki črni v taktu paradira.
Piukova je Pavla pač nazorna,
kak ljubitelj Rima bo pripomnil,
a razumen človek ga bo spomnil,
šolnica da biti mora vzorna.
Take vrste šolniške predstave
namreč niso maškarade pustne,
temveč v zreli družbi nedopustne,
uprizarjanje zlorabe prave.
Pavla sploh ni šolnica navadna,
desetletje že ravnateljuje
in mladino s tem sooblikuje,
kapa ji ne pristoji paradna.
A težava zdaleč ni le ta,
da se veseljaško šemi, pači,
infantilno sem in tja oblači,
glavni je problem, kako ravna.
Tak je Pavlin slog poveljevanja,
da deli ukore, opomine,
kakor tisti hip ji v glavo šine,
sama je merilo kaznovanja.
Ko za takšne so anomalije
jo nadzorniki ošteli glavni,
naložili ji izpit popravni,
še je Pavla zganjala norčije.
Glavni šolski zanjo da nadzor,
je glasnó razlagala na sceni,
pravzaprav ničesar ne pomeni,
in še enkrat dala bi ukor.
Pavla Piuko vse bi ukorila,
ker presoja ji tako veleva,
nebuloze v nedogled pogreva,
takšna njena lastna so pravila.
»Kje je Pavla smelost to dobila,«
vprašal vsak se malce bo razumen,
ki naiven ni in ne neumen,
»mar si sama piše navodila?«
Slišal boš o tem različna mnenja,
kot normalno v družbi je pluralni,
kjer odpravljen je delikt verbalni,
vse pa stvar spodobnega vedenja.
Takšno eno je od mnenj osebnih:
Piukova da tisto šolo vodi,
kamor le izjemoma se hodi,
saj to šola je potreb posebnih.
Vztrajnik Viktor
May 24, 2015