Dragi prijatelji! V Sloveniji že dobrih 20 let živimo v prepričanju, da vsi naši sistemi in podsistemi delujejo. Prepričani smo bili, da izobraževalni sistem deluje, pa se ta iluzija hitro razblini, ko naši malčki paradirajo z rdečo zvezdo. Simbolom sistema, ki ga je Evropa že davno spoznala za totalitarnega. Morda smo upali, da deluje bančni sistem. A stari dobri bankirji le krožijo iz banke v banko. Seveda pa skrbijo, da je denar vedno na voljo enim in istim, tistim ki ves čas zagovarjajo nacionalni interes, ob tem pa podjetja bankrotirajo ali se olastninijo, na koncu pa vse propade.

Slovenke in Slovenci pa smo ob pomoči režimskih medijev pozabili, da smo banke že dvakrat sanirali. Za bančne luknje in divje lastninjenje je bilo vloženih veliko ovadb, pravosodje pa nič. Nihče ni bil kaznovan, nihče ni zaprt. Minejo leta, pa smo spet na istem, le da je vsakič potrebnih več milijard kot prej. Pravosodje »če je to sploh pravi izraz« pa nič.

Tretje leto teče odkar je tožilstvo prejelo dokumentacijo o bančni luknji v slovenskih bankah, rezultatov preiskave pa še vedno ni. Čeprav se generalni državni tožilec Zvonko Fišer hvali z uspešnim delom pri lovu na veliki kriminal, ne zgolj tatiče. Vendar pri tožilstvu in specializiranem državnem tožilstvu, ki ga vodi Harij Furlan, ni mogoče izvedeti, kje se je ustavila preiskava. Po treh letih o rezultatih ni ne duha ne sluha. Vsa tri leta se tožilci pred kamerami radi hvalijo prav v zvezi s temi preiskavami. Nujno je, da davkoplačevalci dobimo odgovore o tožilskih aktivnostih v zvezi z oškodovanjem državnih bank, katerih sanacija bo vsakega izmed nas v povprečju stala najmanj 25.000 evrov.

Tožilec Jože Kozina je leto in pol po prevzemu preiskave pompozno dejal, da preiskovalci pri ugotavljanju nepravilnosti v slovenskem bančnem sistemu preiskujejo za 346 milijonov evrov škode, za 70 milijonov evrov nepravilnosti pa so že podali ovadbe. Udaril je tudi po politiki, in sicer z besedami:«Ti isti ljudje, ki so 23 let sodelovali ali mirno gledali ali se obračali stran, ko se je ta luknja kopala bodo zdaj udarili po nas«. Očitno pa zdaj Kozina in njegovi nadrejeni gledajo stran, ko nas zanima, kakšne uspehe so dosegli.

Na vrhu tega organa pa sedi generalni državni tožilec dr. Zvonko Fišer, ki mu Državno tožilski svet  navkljub jasno ugotovljenim kršitvam zakonodaje in koruptivnemu ravnanju, ki je bilo ugotovljeno s strani več državnih  organov, ni odvzel mandata. Tako bo lahko do konca mandata dr. Zvonko Fišer še naprej generalni državni tožilec Republike Slovenije in večina bo gledala stran. Tudi koalicija se ni jasno opredelila v tej zadevi saj za vsako ceno brani skorumpirano sodniško in tožilsko kasto, ne glede na vsa dejstva in dokaze predstavljene s strani KPK in Upravnega sodišča. Upravno sodišče Republike Slovenije je jasno odločilo (ne indično), da je bil v primeru Boštjana Škrleca kršen zakon, in da se je ravnalo samovoljno pri izvrševanju oblasti. KPK se je jasno opredelila, da je generalni državni tožilec dr. Zvonko Fišer s svojim ravnanjem tretji osebi Boštjanu Škrlecu omogočil korist, s čimer so izpolnjeni tudi vsi znaki korupcije kot jih opredeljuje prva točka 4. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije.

V normalnih demokratičnih državah v sosedstvu težko dojamejo, da imamo Zvonka Fišerja za generalnega državnega tožilca in gospoda Branka Maslešo za predsednika Vrhovnega sodišča, ko se seznanijo z njihovim življenjepisom in sedanjim početjem. Vsi začudeno gledajo in sprašujejo kam smo skrenili.


Zvonko Fišer danes predstavlja vse tisto, kar je v Sloveniji narobe. Kršitve človekovih pravic, goljufija, korupcija in ne sprejemanje odgovornosti za svoje napačne odločitve. Samovolja, vehemenca, aroganca, to je Zvonko Fišer. On pooseblja vse tisto, kar je pri nas narobe. In tudi drugje je tako. Zaradi takih zgledov nihče ne prevzema odgovornosti. Priča smo pozivu ministrice za zdravstvo po odstopu  vodstva UKC. Seveda ne bo nihče odstopil. Gospod Vrhunec in gospod Hojkar sploh ne, ker jima pač gospod Zemljarič in Miklavčič tega ne dovolita,  lahko pa bi vsaj kdo drug. Tako se lahko v UKC kontinuiteta Udbo mafije še naprej nadaljuje. Povsod je isto. Nihče ne odstopi, tudi če mu je dokazano.

Tako moramo žal ugotoviti, da smo še daleč od evropskih demokratičnih standardov. Imamo koalicijsko pogodbo v kateri piše: ničelna toleranca do korupcije. Še več, člani te vlade branijo Fišerja in s prstom kažejo na stranko, ki je zgolj opozorila na odločitve treh uradnih organov. Poročilo KPK je bilo izdano konec marca, moralno etična vlada, ki se zavzema za ničelno toleranco na področju korupcije v pravosodju pa se je odzvala šele 21. 5.

Kdor spremlja dogajanja v Sloveniji ugotovi, da imamo različne standarde in dvojna merila. Definicija dvojne morale oziroma dvojnih meril pravi, da je to uporaba različnih načel za podobno situacijo ali za različne ljudi v isti situaciji. Vlada Mira Cerarja pa pooseblja dvojna merila. Dvojna merila so neupravičena saj kršijo osnovno pravno maksimo, da so pred zakonom vsi enaki.

Štiri afere bom naštel:

Afera Thaler. Ko je afera izbruhnila se je gospod Cerar že v nekaj dneh odzval in rekel: Pogrešam jasne odziv slovenske politike, da se reče: na to ne bomo pristajali in da se v takšnih primerih vse preveč pušča posameznikom. Evidentno je, da gre za korupcijo. Še preden se je začel kakršenkoli uradni postopek.

Afera premoženjsko stanje. Naslednji dan gospod Cerar, začuti  dolžnost se odzove in reče: Stvar je zelo resna. Poročilo je sprejel pristojni državni organ, ki je zelo kompetenten. Njegove ugotovitve pa imajo veliko težo. In še, pavšalni odgovori tokrat ne bodo zadoščali.

Afera Klemenčič. Neverjetno. Uradni odziv SMC: Odločitev je večplastna, minister za pravosodje Goran Klemenčič ima vso potrebno integriteto za opravljanje funkcije ministra, absolutno ne gre za takšno ugotovljeno kršitev, ki bi metala kakršnokoli senco dvoma na Klemenčiča kot nekdanjega predsednika KPK, ker je bila ta odločitev izvedena z vso možno skrbnostjo po več mesečnem proučevanju in uporabi vseh možnih metod. In bistvo, zakaj se je to zgodilo, spet v tej izjavi, ker je KPK delovala v preohlapnem zakonodajnem polju. Gospoda pravnika dr. Mira Cerarja preohlapno zakonodajno polje dve leti pred tem ni popolnoma nič motilo. Ko gre torej za njega in njegove, ga preohlapnost ne moti. Ko gre za druge pa ja. Še enkrat, uporaba različnih načel za podobno situacijo ali različne ljudi v isti situaciji. S tem, da je potem Vrhovno sodišče še to situacijo spremenilo, ker je to odločbo KPK odpravilo.

Afera Fišer. Kjer gospod Cerar pravi: Odločitev Fišerja, da vztraja na položaju je njegova osebna odločitev. Gospod Cerar bi očitno moral dodati samo še nekaj, da to njegovo odločitev spoštuje. Dejal je še da, kot predsednik vlade v tem postopku nima neke neposredne vloge, zato ni primerno, da bi se odločal o kakršnihkoli sankcijah.

Gospoda Cerarja zato sprašujem, če ni dvojni moralist, kakšno neposredno vlogo pa je imel pri aferi o premoženjskem stanju in kakšno neposredno vlogo je imel pri aferi Thaler. Takrat je čutil potrebo, da se je takoj odzval, v tem primeru pa pravi, da nima neke neposredne vloge in da se zato ne bo odzval. Dvojna morala te vlade.

Ali ima vlada oziroma ministrica pristojnost, da ko postopki še niso zaključeni v zvezi z zadevo na UKC, ko so še v fazi preiskave zahteva odstop vodstva UKC. Nima, pa vendarle brez težav to zahteva. Ali ima pristojnost vlada ali pa gospod Cerar, da v primeru vodje opozicije krši Ustavo? Nima, pa se, kadar cilj posvečuje sredstva in kadar dvojna morala tako zahteva,  poslužuje tudi kršitve Ustave, čeprav je na to opozorjen, da zadosti glasu svojih volivcev in svojim notranje političnim ciljem.

Kakšna dvojna morala se kaže v delovanje te vladne koalicije. Ko mi govorimo o koruptivnem javnem funkcionarju, ki je na čelu državnega tožilstva, vlada še vedno govori o tem, da gre za politični pritisk.

25. avgusta 2014 je predsednik Vlade Republike Slovenje dr. Miro Cerar rekel, da če bi kadarkoli padel sum na kogarkoli od nas, da je storil nekaj nezakonitega, neetičnega, skratka karkoli, bo on zadevo preučil in sprejel ustrezno odločitev. Navkljub tej izjavi in vsem danim zavezam v koalicijski pogodbi je mag. Goran Klemenčič postal minister za pravosodje, dr. Zvonko Fišer pa je še naprej generalni državni tožilec.

Ničelna toleranca do korupcije piše v koalicijski pogodbi. In smo spet pri dvojnih merilih.

Koalicija se je tudi zavezala, da bo na vseh področjih pravosodja zagotovila visoko etično in pravno odgovorno delovanje vseh konstitutivnih delov pravosodja. Očitno so pozabili povedati še za koga vse to velja za koga pa ne. Naj spomnim, da so v stranki Mira Cerarja in ostali koalicijski partnerji v koalicijsko pogodbo zapisali, da je glavno poslanstvo te vlade, povrnitev zaupanja ljudi v to državo.

(ne glej kaj delam, glej kaj piše)

Koalicija se mora odločiti, ali se bo držala zavez iz koalicijske pogodbe, ali pa bo šla po neki drugi poti in bo svoje zaveze in koalicijsko pogodbo kršila, kot ji narekuje njena politična preračunljivost. V vsakem primeru bo odločal Cerar in njegova večina s tem pa prevzema tudi vso odgovornost. Vseh ogledal ni mogoče razbiti.

Ne dovolimo, da drugi odločajo mimo nas in ne dovolimo, da se uveljavi država dvojnih meril in pravic.

Za pravično, pošteno, svobodno Slovenijo.


Svoboda Sloveniji.