Vljudno vabljeni k branju pesmi Vztrajnika Viktorja z naslovom LUTKA PA ŠE PREUČUJE, ki je bila prebrana pred Vrhovnim sodiščem RS!

Vse beži, gori arena,

v ognju je vse gledališče,

vnelo se je šotorišče

in gasilska že izmena.

 

So gledalci kot begunci,

naokrog en sam teater,

tu otroček išče mater,

tam sta dve zgubljeni punci.

 

Oder lutkovne se scene

v dimu in plamenih kopa,

kar gledalec ne izropa,

to ostane za hijene.

 

Lutkovni gori teater!

Kaj če ogenj se razširi?

Zlahka se potem primeri,

da prav vse pogoltne krater.

 

Le za njega ni problema,

lutko malega Cesarja,

neutrudno ki poudarja,

da za oder se prijema.

 

Lutka se le ogleduje,

ali je zadosti všečna,

kreatura ta nesrečna

sama sebe preučuje.

 

Kaj požar in kaj plameni,

to ni lutki mar ubogi,

ki dorasla pač ni vlogi,

nekaj vendar ki pomeni.

 

Le na videz, ne v resnici,

kot za lutke je značilno,

da premikajo servilno

se po nitkah na levici.

 

Z levo roko se jo vodi

in tako ta lutka pleše,

kot jo režiser počeše,

kratkovidno reva blodi.

 

Že vnaprej bilo je jasno,

da ni moč pričakovati,

znala da bo bojevati

z ognjem boj odločno, glasno.

 

Pritajeno le šepeče,

kar se ji prišepetava,

in cesarska lutka tava,

a se še v ospredje meče.

 

Kje so lutkarji odzadnji,

ki so v krono jo oblekli?

Mar jo bodo zopet slekli,

dali nov ji kroj paradni?

 

Režiserji iz ozadja,

mar ste lutko zapustili,

da nazadnje v skrajni sili

jo pogoltne dim brezvladja?

 

Kot bile bi ji vzete

tiho, karseda nevidno,

od režije pač previdno

tanke nitke marionete.

 

So ostala le trobila,

lutki ki stoje ob strani,

dokler režiser pretkani,

ne izda jim navodila.

 

Navodila, da drugače

morajo odslej trobiti

in požar ljudem prikriti,

kot da gre za kakšne trače.

 

Da prav vse je pogorelo,

naj trobilci zamolčijo,

zraven kajpak poskrbijo,

da bo vzdušje še veselo.

 

Pri vsej stvari ni najhuje,

a vladarja pač nevredno,

lutka Cesar da še vedno

smisel lastni preučuje.

 

Lutka slamnata upadla,

pravi, da se nam je bati,

treba ji je pomagati,

sicer bo EU razpadla.

 

Zadnjega res ni se bati,

strički, zdavnaj že razkriti,

prej prerežejo ji niti

s škarjami pri zadnji plati.

 

Cesar pa potem odtava,

z zgodovine pogorišča,

z lutkovnega prizorišča,

lutka osmojena prava.