Vljudno vabljeni k branju pesmi Urbana M. Cirarja z naslovom CINCAR Z MERO IN NOVI PAPEŽ ÚRBAN PA ŠE 571 NAVIJAČEV!

Cincanje izraz je znan,

cincar je le izpeljanka,

tudi papež ni neznanka,

torej z zgodbico na plan.

 

Cincar, vemo, to je krpa,

vsa ohlapna in brez mere,

papež pa zaščitnik vere,

v njej odločnost in moč črpa.

 

Papež Úrban  bil je tisti,

ki je islamsko nevarnost

čutil in poznal preudarnost,

vedel, kdo so islamisti.

 

Je že skoraj tisoč let,

kar je slavni papež Úrban

glas povzdignil zoper turban,

za obrambo ves zagret.

 

V vojno križarsko pozval

vrle viteze zahoda,

za osvoboditev vzhoda

svoj apel v svet poslal.

 

Novi Úrban se pojavil

tisočletje je pozneje,

dobro vedel, kaj dotlej je

svet krščanski že zapravil.

 

Prvi Úrban je pregrado

pred nevarnostjo postavil,

ko se je problem najavil,

angažiral staro, mlado.

 

A na Kranjskem vse je mirno,

kakor reklo je nebo,

Turkov k nam mendá ne bo,

kimalo je ljudstvo verno.

 

Bog ne daj, da kdo omeni,

da na jugu je nemirno,

Cincar ga miril bo zmerno,

v vsej maniri svoji leni.

 

Janez Kranjski ko razpravljal

z Úrbanom je njega dni,

petsto vpilo je ljudi,

sedemdeset eden javljal.

 

»Úrban takšen je kot Janez,«

kamarila je kričala,

duška enoumju dala,

vse drugače pa je – danes.

 

Danes Úrban ne velja

za demóna tam z Vzhoda,

ker je Cincar brez izhoda,

tiho je dežela vsa.

 

Úrban Cincarja pozdravil

v vzdušju je zelo prijaznem

in o stanju prav poraznem

v deželi mu je pravil.

 

Cincar pa predstavil mere

tehničnih mu je ovir

in detajle novih mer,

temeljev krščanske vere.

 

Petsto sedemdeset eden

le potuhnjeno zdaj laska,

ena pade ne opazka,

da naš Cincar ni napreden.

 

Cincar mero je določil,

Úrban mu jo ukrojil.

Kaj bilo bi, če bi bil

kakšen drug tako odločil?

 

Petsto sedemdeset kljunov

bi vreščalo kakor vrabci

in za njimi ubogi trapci

peli arijo lizunov.

 

Vse drugače, ko je mali

Cincar za vozá krmilom,

takim stolčenim vozilom

vedno bodo prednost dali.

 

Cincarja se tolerira,

kot da majhen je otrok,

tolerance pa je vzrok

ta, da svet se jim podira.

 

Ko je cincal še nedavno,

ali tehnično oviro

bi postavil si za mero,

so proslavljali ga javno.

 

In ko cincanja je konec,

ker prejel je navodilo,

spet se javno bo trobilo,

čez vso mero zvonil zvonec.

 

Cincar, ta bo naš rešitelj,

Úrban slab le imitator,

zgolj pokvarjeni diktator

in nesreč vseh povzročitelj.

 

Toda tam za turškim gričem,

tam ni cincanja in cmere,

tam so ukrojene mere,

zadnjim to je znano ptičem.

 

Cincar, mera, papež, Úrban,

vse bo to irelevantno,

ko prenavljal svet pedantno

bo korán in modo turban.