Spoštovane Vztrajnice in Vztrajniki, spoštovani ODBOR 2014 !!! Vsi, ki nam je mar za pravico, vsi, ki imamo čut, kaj je prav in kaj ne, si želimo, da bi Slovenija krenila na pot normalnosti, kar bi posledično pomenilo, da bi spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin ne glede na raso, spol, vero in politično prepričanje, predstavljalo konstantno prakso in bi to bilo samo po sebi umevno. Na tem mestu bi vam rada predstavila primer, ki je skregan z vso sodno prakso ter slovenskim in tudi evropskim pravnim redom.

Leta 1992 je bil v Kliničnem centru Ljubljana hospitaliziran izraelski državljan Eliyah Mesica, ki mu je prof. dr. Vinko Dolenc uspešno odstranil benigen možganski tumor. Pacienta je prevzela nadaljnja ekipa zdravnikov in drugega osebja UKC, dan po operaciji pa se je stanje bolnika poslabšalo in po treh mesecih zdravljenja v UKC je ostal invaliden. Leta 1995 so Vinka Dolenca poklicali v Izrael na pomoč pri dveh zahtevnih operacijah, kar je bila pretveza, da mu je kolega nevrokirurg lahko izročil paket, v katerem je bila tožba. Med postopkom je izraelsko sodišče zahtevalo videokonferenco, v kateri bi po njihovih zakonih, njihovi pravosodni organi v angleščini zaslišali priče na slovenskih tleh za dejanje, ki se je zgodilo v Sloveniji. Ministrstvo za pravosodje in Okrožno sodišče v Ljubljani sta zahtevo 
izraelskega sodišča odločno zavrnila, in ker zahtevanega t. i. navzkrižnega zasliševanja ni bilo, je izraelsko sodišče izločilo vse dokaze obrambe in leta 2006 dr. Dolenca obsodilo na plačilo 2,3 milijona evrov odškodnine, kar zdaj znaša z obrestmi več kot šest milijonov evrov. Slovensko sodišče je poleti leta 2013  priznalo izraelsko sodbo, po kateri je moral prof. dr. Dolenc izraelskemu pacientu zaradi hude trajne invalidnosti, ki je posledica zapletov operacije, ki jo je izvedel dr. Dolenc v devetdesetih letih, plačati odškodnino. Slovensko vrhovno sodišče je tako na koncu ugotovilo, da je bilo sojenje v Izraelu pošteno.

UKC je 15. 12. 1998 izdal dokument s podpisom takratnega generalnega direktorja, prof. dr. Primoža Rodeta, ki je bil uradno preveden in tudi vročen izraelskemu sodišču, v katerem je navedeno, da je bil Mesica kot samoplačnik pacient UKC, kateremu je storitev tudi plačal, da je zdravljenje trajalo 52 dni, ter da je pri zdravljenju sodelovalo samo v prvih treh dneh osem zdravnikov (šest nevrokirurgov in dva anestezista). Dokument se konča s trditvijo, da »prof. dr. Vinku Dolencu v nobenem primeru ni mogoče pripisati kakršnekoli malomarnosti in/ali nestrokovnosti za opravljeno delo v sklopu celostnega tima zdravstvenih delavcev, ki so sodelovali pri zdravljenju Eliyaha Mesice«.

Izjava prof. Dolenca ki jo je podal za časopis Delo 13. 2. 2015.

CITIRAM: "S tem pritiskom živim že 21 let, prepuščen samemu sebi, brez zaščite, ki bi jo upravičeno pričakoval. Nikogar ne obsojam. Pri nas nisem bil nikoli poklican, da bi karkoli razjasnil, niti na okrožnem, niti višjem, niti vrhovnem sodišču. Potekalo je tako, kot da je jasno, da sem kriv. Od svoje domovine ne pričakujem nič drugega, kot korekten sodni postopek in spoštovanje mojih človekovih pravic. Vse to lahko prenašam, ker vem, da nisem storil ničesar narobe." KONEC CITATA

Na tem mestu vam bom prebrala tudi izjavo znanega odvetnika Andreja Pitaka, ki jo je podal za časopis Delo dne 7. 8. 2013, zagovornika ki je vodil tudi odmevni primer Nekrep in se običajno v odškodninskih pravdah znajde na nasprotni strani. CITIRAM IZJAVO: »V Sloveniji znaša meni znani najvišji znesek odškodnine zaradi napake pri zdravljenju približno 300.000 evrov, v Nemčiji je ta znesek tudi več kot milijon evrov, in to na primer pri trajni invalidnosti otroškega oškodovanca, tetraplegika. Tovrstni zneski so znani tudi v drugih evropskih državah kontinentalnega prava,« je pojasnil in dodal, da so to zneski sodb na sodiščih, in ne zneski, doseženi v poravnavah. Meni tudi, da »prof. dr. Vinko Dolenc za opisano tožbo izraelskega sodišča ni bil in ne more biti pasivno legitimiran. To je 
lahko samo UKC Ljubljana. Ta pa je za povrnitev takih škod po slovenskih predpisih zavarovan. Prav tako izraelsko sodišče ni krajevno pristojno za obravnavo odškodninske tožbe zaradi napake pri zdravljenju v Sloveniji. Hebrejsko pravo temelji na talmudu, tj. na babilonski bibliji. Veljavnost tega prava tudi ni omejena na judovsko državo oziroma na teritorij države Izrael. To pravo je v jasnem nasprotju z našim, kontinentalnim pravom. Po hebrejskem pravu je človek tisti, po katerem se ravna pravo odškodnine (hebrejsko: nesikin), in ne pravo. Hebrejsko pravo NI združljivo ne s common law (oziroma anglosaškim pravom v ZDA in Veliki Britaniji) kot 
tudi ne z našim kontinentalnim pravom ne! Priznanje izvršljivosti terjatve po sodbi izraelskega sodišča in izraelskega upnika-oškodovanca do slovenskega zdravnika zaradi napake pri zdravljenju v Sloveniji. To je meni NEDOUMLJIVO IN JE PROTIPRAVNO!« KONEC CITATA

Postavljajo pa se tudi vprašanja, kaj tako visoka odškodninska kazen za zdravnika lahko povzroči za slovenski pravni red. Doleti lahko katerega koli slovenskega zdravnika, ki deluje mednarodno, ki je vrhunski strokovnjak, sposoben najzahtevnejših posegov, ki pa so vedno povezani z velikimi tveganji. Bo ta sodba podlaga za tožbe proti zdravnikom z odškodninami v višinah, zaradi katerih bodo ob vse svoje premoženje? Kdo bo potem sploh še opravljal zdravniški poklic? Sedaj nam naj sporoči naše sodstvo, kdo je sedaj pri tej zadevi lahko še pameten?

Rada bi dodala moje skromno mnenje: Dejstvo je, da je Akademik prof. dr. Vinko Dolenc, nesporno svetovno priznani vrhunski nevrokirurg, s svojim znanjem in vrhunskimi operacijami rešil življenja številnim pacientom tako iz Slovenije kot tudi dobesedno z vsega sveta. Operiral je več kot 10.000 ljudi, tisočem je rešil življenja – pri enem pa se je zapletlo. Njegov prispevek k razvoju nevrokirurgije, ki je v svet seveda ponesel tudi ime UKC Ljubljana in Slovenije je velik, v stroki zaznan in priznan. Akademik prof. dr. Vinko Dolenc je gotovo eno velikih imen UKC Ljubljana in našega zdravstva nasploh.« Doktor Dolenc je namreč dognal način, kako operirati tumorje in žilne nepravilnosti na težko dostopnih mestih lobanjskega dna, zaradi česar so pred tem bolniki umirali. K njemu so na izpopolnjevanja hodili nevrokirurgi z vsega sveta. In z vsega sveta so mu v UKC v Ljubljana pošiljali samo najtežje bolnike. Kot je bil Mesica. Ta v nebo vpijoča krivica je zahvala Republike Slovenije za njegov nesporni prispevek za dobro človeštva. Ne Univerzitetni klinični center, ne 
država Slovenija, ne naše pravosodje, ki je potrdilo sodbo Izraelskega sodišča, kjer velja popolnoma drug pravni red, neprimerljiv z evropskim, niso zaščitili slovenskega državljana, velikega Slovenca in strokovnjaka, ki je dober glas s svojimi dosežki na področju medicine ponesel v cel svet.

Torej SODSTVO odločajte PRAVIČNO, ker želimo živeti v pravični in demokratični Sloveniji. Sedaj smo tukaj pred HIŠO SRAMOTE, da 
nas slišijo VSI naši vrli sodniki!!! Do KONCA se bomo borili za našega prof. dr. Dolenca in za njegove človekove pravice!

SODNIKI, SEDAJ SE VZEMITE V SVOJE ROKE IN SODITE PRAVIČNO! SODITE POŠTENO, V SKLADU S SLOVENSKIMI ZAKONI IN EVROPSKO PRIMERLJIVIM PRAVNIM REDOM! ČAS JE, DA SE S SLOVENSKIH SODIŠČ ZA VEDNO UMAKNEJO SODNIKI, KI SO V VELIKO PRIMERIH DOKAZANO KRŠILI ČLOVEKOVE PRAVICE IN TEMELJNE SVOBOŠČINE, TER USTAVO REPUBLIKE SLOVENIJE!

ZA PRAVICO!!! ZA RESNICO!!!
ZA  SVOBODNO SLOVENIJO!!!