Dragi vztrajniki, lepo pozdravljeni v tem mrazu! Danes je rojstni dan našega največjega pesnika Franceta Prešerna, zato naj vas najprej nagovorijo njegovi verzi:                                   

                                   Da bi nebesa milost nam skazale!

Otajat Kranja našega sinove,

njih in Slovencev vseh okrog rodove,

zdomačmi pesmam Orfrja poslale!

 

Da bi nam srca vnel za čast dežele,

med nami potolažil razprtije

in spet zedinil rod Sloveščne cele!

 

Da b´ od sladkote njega poezije

potihnil ves prepir, bile vesele

viharjev jeznih mrzle domačije!

V tem mrazu v naši domovini razsaja in se širi sovraštvo. Ne bojímo se in ne bójmo se mraza, BÓJMO IN IZOGIBAJMO pa se sovraštvu, ki ga je v tej deželi veliko, vse več in preveč, že na meji patološkega – SOVRAŠTVA , ki ga poetesa celo javno razglaša za svojo državljansko dolžnost. To slepo in patološko sovraštvo v naši domovini postaja nevarno, ker je strupeno, žaljivo, nalezljivo, vnetljivo, -  gorljivo…

Dragi prijatelji, ljubezni ni mogoče ne zapovedati ne uzakoniti, mogoče pa se je sovraštvu izogibati in ga tudi sankcionirati. Dragi vztrajniki, Prešernovim Viharjem mrzle domačije bom v tem mrazu dodal svoje verze:

Dobrorodošla, došla zima,

dobrodošla v deželi

neizsanjane pomladi,

 

dobrodošla, ki prinašaš

v deželo led in mraz,

 

ki si čas prijazne smrti

in neprijaznega življenja,

 

ki vse trhlo uničuješ,

vse nezimzeleno usuješ

 

in ki s svojo težo zlomiš,

kar ne zmore tvoje teže!

 

Dobrodošla, ki prinašaš

dar spoznanj in hrepenenje!

 

Naj oživi hrepenenje po Pomladi, naj živi pomladna Slovenija!