Na današnji dan leta 1948 je bila v Parizu podpisana Splošna deklaracija človekovih pravic. Jugoslavija za dokument ni glasovala, saj je bilo teptanje človekovih pravic v tedanji državi nekaj povsem običajnega. Pri teptanju človekovih pravic je bilo angažirano tudi sodstvo, ki je prav v palači za menoj izvajalo montirane sodne procese.

Kazensko pravo so vladajoči komunisti imeli za »sredstvo za obvarovanje obstoječe družbene ureditve … V tem smislu je kazensko pravo sredstvo za ‘zatiranje in za sistematičen boj proti določenemu delu prebivalstva’ (Lenin I. str. 256–257), torej za boj proti razredu, ki se zaradi svojih drugačnih pogledov upira celovitosti obstoječe družbene ureditve ali njenim sestavnim delom«.Te besede je v učbeniku kazenskega prava iz leta 1978 zapisal dr. Ljubo Bavcon. Iz njegovega učbenika je študirala sedanja generacija sodnikov, Ljubo Bavcon pa je postal mandatar za Sestavo Sveta za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Leta 1993 je prejel zlati častni znak svobode Republike Slovenije z naslednjo utemeljitvijo: »za izjemne zasluge na področju kazenskega prava, pri uveljavljanju varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter prispevek k ugledu Slovenije v svetu kot države, v kateri imajo človekove pravice pomembno mesto«.Lani pa je postal še častni meščan Ljubljane.

Pravni red, oprostite nered, danes krojijo mnogi duhovni in tudi biološki dediči kršiteljev človekovih pravic. Obstaja pa ena kozmetična razlika. Mlajša generacija se ne sklicuje več na Marxova zbrana dela, ker se zdijo zastarela, čeprav je tudi Marx tako kot oni predlagal ukinitev družine. Zaradi kolapsa komunistične ekonomije se ne sklicujejo več na Marxa, ampak na svobodo, ki naj bi jo prineslo revolucionarno leto 1968. Takrat so delavski in študentski protesti odnesli De Gaullovo vlado in z medijsko podporo povzročili velike družbeno spremembe v Franciji.  Duh leta 1968 je našo deželo takrat le bežno oplazil, kajti pri nas je še vedno vladalo revolucionarno pravo. Če je pri pozitivnem pravu vse stvar družbenega konsenza, je pri revolucionarnem pravu vse stvar partijskega konsenza. In ker so pri nas komunisti tudi po letu 1991 obvladali  večino t.i. civilne družbe, medije in sodstvo, imamo na Slovenskem danes nek zelo specialni hibrid… Rdečega zmaja, ki je križanec med boljševiki in generacijo 1968.

Nikolas Sarcozy je pred nekaj leti razburil francosko in svetovno levico z izjavo, da je potrebno izročilo leta 68 likvidirati. Likvidirati, ker je po njegovih besedah šlo za upor zoper tradicionalno družbo,  avtoritete, pravila lepega obnašanja, upornikom ni bilo nič več sveto, nič nedotakljivo, nič prepovedano ….  Šlo je za demontažo naravnega prava in zdrave pameti. Pričelo se je poveličevanje pozitivnega prava, v katerem je vse stvar konsenza.  T.i. levica nam preko medijev, sodstva in šole vsiljuje norme. Odloča, kaj je normalno in kaj ne, kdo je strpen in kdo ne, kdo je demokrat in kdo ne, kaj je lepo in kaj ne, kdaj se življenje lahko začne in kdaj in kdo ga lahko konča.  

To novo levičarsko ideologije sta odlično razkrinkala avtorja knjige Nova levica in krščanstvo. Po njunih besedah je ta ideologija, ki ne priznava nobene objektivne resnice in nobene objektivne morale, vzpostavila DUH MUNCHENSKEGA SPORAZUMA.

Duh, v katerem smo kot Evropa pred 2. svetovno vojno povsem nepripravljeni na vzpon nevarnosti, tokrat v obliki Islamske države, ki je povzročila reko beguncev. Če je bila Slovenija pred 500 leti ščit Evrope pred Turki iz Balkana, smo danes tobogan, po katerem se vsak, ki to želi, pripelje v Evropo.  

Kot katoličan se v tem času, ko nam pretijo različni totalitarizmi, zvezdni in polmesečni,  priporočam 12.000 slovenskim mučencem, ki so se med vojno spontano uprli temačni mistiki boljševizma in se postavili v bran doma in slovenske tradicije. V počastitev njim in demokratični eliti, ki je leta 45 šla na tuje, vas vabim, da se naslednji teden udeležite odprtja razstave z naslovom Cvetoči klas pelina. Odprtje bo potekalo naslednjo sredo, 16. 12. ob 19.00, na sedežu Slovenske demokratske stranske na Trstenjakovi 8. Poleg bogate fotografske razstave boste lahko prisluhnili pričevanju 2 vetrinjskih taboriščnikov. Če le ne bo snega, ki bi jima preprečil pot čez Ljubelj. Lepo vabljeni in hvala za vašo pozornost in vztrajnost!!!!!