Referendum - ledena gora za Titanik skrajne levice

Drage vztrajnice in vztrajniki!

Danes sem med vami kot gost, in hkrati gostitelj, saj sem na naše srečanje kot organizator referendumske kampanje, povabil tudi medije.

Tehtne misli Justina Stanovnika, mimo katerih danes ni mogoče iti, se glasijo takole:

»Prišli so torej besi, kakor pravi Dostojevski … Veliko spoznanje slovenske zgodovine, spoznanje, ki bi ga morali vključiti v arcana imperii slovenske politike, bi moralo biti, da se v zgodovini pojavljajo besi in da jih je treba identificirati. Narodova kultura je malo vredna, če v trenutku, ko jo narod najbolj potrebuje, ni sposobna opraviti te naloge, se pravi, ni sposobna identificirati besov. Kajti v prihodnje se bodo besi še pojavljali, pojavljali se bodo v različnih oblikah, ne vedno v podobi politkomisarskih krvnikov, ampak lahko v povsem drugačnih podobah. Bodo pa za narodovo prihodnost in za narodovo zdravo in normalno življenje v zgodovini ravno tako usodni. In spet bo odvisno od kulture, ali bo sposobna, ali bo tako trezna, ali bo tako zrela, ali bo tako poglobljeno reflektirana, da bo izjavila: To so sile, s katerimi pod nobenim pogojem ne smemo sodelovati!«Justin Stanovnik, Zaveza 5, str. 40

Te sile ogrožajo temelje krščanske Evrope in se ne menijo kaj dosti za argumentirane zavrnitve Koalicije za otroke gre, in tistih posameznikov, ki smo stopili na stran slovenskega človeka, v zaščito pravici in koristi otrok do očeta in mame.

Resnega argumenta ZA poseganje v  družino ni. 

Tudi  odprtega družbenega pogovora ne. Izostal je predvsem zaradi trdnega prepričanja da bodo po hitrem postopku uvedli novo definicijo družine, referendum pa bodo preprečili s pravnimi sredstvi.

 Ker je načrt propadel, se jih že loteva panika. Pospešeno novačijo vse mogoče zagovornike sprememb, ki bodo skušali njihov Titanik obdržati na površju.  A veseliti so se začeli prehitro, in ledena gora  v obliki referenduma se približuje z veliko naglico.

Jasno je treba poudariti, da s tokratnim napadom na družino, ki je nesporen temelj in gradnik družb vseh časov in prostorov, mislijo še kako resno.

Priprave so se začele s postopnim uvajanjem državne ideologije v šolski prostor, v času  ministra Gabra.

V zadnjem času pa so zraven napol ilegalne izdaje učbenika Ljubezen je ljubezen, vnesli tudi nekaj zaskrbljujočih popravkov obstoječih, veljavnih učbenikov, iz katerih se že briše spol.

Pod krinko nujnih popravkov  ZZZDR, skrajna levica skozi stranska vrata poriva  trojanskega konja v obliki  ideologije spola in  možnosti posvojitev v najbolj nestalna razmerja, s komaj predstavljivo  gostoto menjavanja spolnih partnerjev. Ob tem je alarmanten tudi podatek, da je število okužb v virusom AIDS-a, predvsem pri moški homoseksualni populaciji v Sloveniji  v močnem porastu, kot je v letu 2012 priobčil  dr.Vidmar, tedanji predstojnik Infekcijske klinike. To pomeni, da je že iz zdravstvenega vidika vsakršno možnost posvojitve  v tako tvegana okolja potrebno nujno zavrniti.

Predrznost in aroganca predlagateljev  sprememb je neverjetna. Na soočenju na Radiu Maribor se je pokazalo, da gospa Violeta Tomić, ki je zastopala predlagatelje zakona, materije, ki jo želijo spremeniti, ne pozna, saj je trdila, da posvojitve niso predmet novele, ampak jih ureja poseben zakon. S takšnimi izjavami se ne moremo izogniti občutku da se zainteresirano javnost namenoma zavaja.

ESČP je v primerih Oliari in drugi v. Italia, Valianatos in drugi v. Grčija, kot že večkrat v novejših primerih tožb zoper države  zaradi neomogočanja  homoseksualnih porok odločilo, da zakonska zveza ni človekova pravica. Posledično tudi otrok ne more biti obravnavan kot pravica, nad katero bi radi  aktivisti LGBTQ-lobija izvajali svojo rasno politiko.

Sprejemanje zakona po hitrem postopku ter odsotnost širše razprave, pa kaže na evidenten strah aktivistov, da bi ljudje pri tako občutljivi tematiki utegnili sprožiti samovarovalno vedenje in sporno novelo zavrniti.

Istočasno pa  argumenti Društva psihologov Slovenije predstavljajo parodijo znanstvenega raziskovanja, saj so jih novejše raziskave Regnerusa, Marksa in Sullinsa v okviru ugledne revije New Science Research, povsem povozile.

Kdor le malo pozna  sodobno zgodovino homoseksualnega aktivizma, lahko razbere, da v ozadju poteka  tako imenovana zadnja stopnja revolucije, saj je sam Marx zapisal, da bo revolucija popolnoma uspela, ko ne bo več družine.

Prazen prostor v obliki molka na strani  levih intelektualcev (častna izjema je Roman Vodeb) naravnost bode v oči.

Nekateri izmed njih namesto zavzemanja za najbolj ranljivo skupino- otroke, še vedno javno  raje častijo revolucijo, čeprav so njeni akterji ob asistiranju mnogih tedanjih intelektualcev, praktično uničili  celotno intelektualno, kulturno in gospodarsko elito, ki si vse do današnjega dne ni opomogla.

Nova kulturna in politična elita, pa je vase zazrta združba, intelektualno shirana,  ki s staro elito nima  kaj dosti skupnega, razen morda imena.

Zagovorniki  pravic otrok do očeta in matere lahko tokrat računamo na preproste ljudi, z nekaj zdrave pameti, ki bodo prepoznali  zvijače zagovornikov nove definicije družine.

Da je v prepoznavanje duhov potrebno vložiti nekaj truda nam ponazori tudi Deleuze.

Njegov »korak za mišljenje, korak za življenje«, pomeni, da misel poganja bitje.

Tako želim  tudi vsem nam. Kljub zahtevni temi je z nekaj miselnega napora mogoče izluščiti bistvo, tudi če ga nasprotna stran še tako zavija v osladne parole o ljubezni.

Zato je skrajni čas, da v javni prostor  zopet pripustimo zdravo pamet, ki bo na situ  proste presoje argumentov zavrnila poigravanje s skrajnimi liberalnimi idejami samooklicanih rešiteljev ljudstva.

Pravice naših otrok so nad interesi posameznikov in lobijev, zato odločen NE poskusu uničenja družbe, kakršno poznamo.

Naj zaključim z mislimi Matije Ogrina, v reviji Zveza, v razmišljanju z naslovom: V času besov.

Takole pravi:« V tem boju, ki se bo, kakor kaže, ponavljal vsakič, ko bo levica dobila priložnost, gre za tako pomembne stvari, da bodo vanj, upam, posegali ne le besi, marveč tudi angeli in naši svetniki. Resnična zgodovina je splet vidnega in nevidnega. Upam, da bodo v tem spoprijemu stali ob nas naši pokojni in med njimi še posebej pokojne matere, ki so rodile nekdanje rodove naših prednikov in so v samotnih vaseh in na gorskih kmetijah v porodni stiski klicale na pomoč Mater Božjo, Jezusa in svetnike Božje; njih kličemo za pričo in na pomoč, ko stojimo ob isti zibeli in vodimo naprej njihovo nit življenja.«

Mir in blagoslov prihajajočih praznikov želim vsem otrokom Slovenije, njihovim očkom in mamam. Naj bo leto 2016 našim družinam prijazno leto!