Hvala vsem za leto vztrajanja, ki je za nami in v letu, ki je nastopilo, želim vsem, da bi bilo leto polno rož, pomladno leto.

Ključen pogoj za to, da bodo leta, ki so pred nami, dejansko pomladna, je reforma, o kateri je prej govoril Aleš Primc. Brez vladavine prava v Sloveniji ne bo pomladi. Ta zakonodajni paket, ki ga je zdaj dal Odbor v razpravo, je ključnega pomena. Potrebne so zakonodajne spremembe in potrebne so tudi kadrovske spremembe. Dokler bodo ljudje, ki jih imate tukaj na transparentih, vladali po teh hišah sramote po Ljubljani, toliko časa ne bo pomladi.

Ko govorimo o zakonodaji, običajno govorimo na splošno, govorimo o stvareh, ki jih je potrebno urediti in ki bi morale veljati enako za vse. Polno konkretnih problemov je bilo iznesenih tukaj na teh zborovanjih pa tudi sicer, ki so se zgodili v Sloveniji ob nefunkcioniranju vladavine prava. Veliko je tega omenjenega v manj nakladnih medijih, ampak ta razprava nekako ne pride do večine slovenske javnosti. To je zakrito z različnimi dogodki, stvari, ki so zelo konkretne in povedne, se običajno drugače interpretirajo, zamegljujejo in ljudje potem na koncu niti ne vedo, kaj je belo in kaj je črno.

Mogoče en tak primer za boljše razumevanje. Nekje sredi lanskega leta se je začela velika gonja proti reformam, ki smo jih naredili zato, da bi se velika bančna luknja v Sloveniji sanirala transparentno. Vlada je takrat povabila tuje strokovnjake, da tukaj pomagajo. In začela se je velika gonja o tem, kako velike plače imajo. Res so bile velike, ampak mnogi posamezniki v državnih bankah, ki so povzročili bančno luknjo, so imeli še višje plače, pa o njih ni nihče poročal.

Ampak po tej kanonadi o visokih plačah in o domnevnih nepravilnostih, se je zgodila zamenjava. Zgodila se je zamenjava, prav za prav čez noč in na ta mesta so ponovno prišli dobri stari preverjeni kadri ali pa tisti, ki so jih ti kadri tja poslali. Takrat je bilo nekaj kritike po slovenskih medijih, celo v Financah je nekaj pisalo o tem.

No in poglejmo nadaljevanje. Nekaj dni po novem letu smo lahko na spletni strani Nova24TV lahko prebrali korespondenco, dopisovanje med državnim sekretarjem na Ministrstvu za finance Metodom Dragonjo in predsednikom vlade Mirom Cerarjem. Tam mu Dragonja piše najprej kako je malo pokritiziran v Financah zaradi tega cunamija in kako se proti njemu vodi neka gonja. V drugem pismu pa mu piše, kako za to gonjo stoji Slovenska demokratska stranka in kako vso to medijsko kampanjo, ki je nikjer ni bilo sicer, proti njemu vodi Andrej Šircelj.

No in poglejmo naslednji korak. Niso se še ta sporočila dobro usedla v njihove poštne predale, že so Andreja Širclja pritaknili k neki preiskavi, ki so jo vodili proti ljudem iz te tako imenovane slabe banke in v rekordnem času sta potem policija, tožilstvo in sodišče izdali odredbo za preiskavo. Ki je bila popolnoma prazna in nezakonita in je zdaj na Ustavnem sodišču. Ampak ti ljudje so si mirno izmislili, da ima Andrej Šircelj, ki je poslanec in predsednik Odbora za nadzor proračuna in javnih financ in ima seveda pisarno v Državnem zboru, ker je tam zaposlen. Ampak zapisali so v odredbo, da ima on poslovne prostore na Trstenjakovi 8, na sedežu Slovenske demokratske stranke in to je bil potem razlog za hišno preiskavo, kjer so želeli zaseči vse nosilce podatkov, strežnike in tako naprej.

Poglejte, samo nekaj tednov je minilo od te korespondence pa do te odredbe in cela veriga se je sestavila. Cela veriga zlorabljanja nekih državnih institucij, kjer sodeluje vrh Ministrstva za pravosodje, za notranje zadeve, vrh sodstva, tožilstva in policije. Namesto da bi se ti zadnji ukvarjali s statusom slovenskih policistov, ki zmrzujejo na mejah in dobijo plače toliko, kot so dodatki profesorjev na Ekonomski fakulteti za stalno pripravljenost. Skratka namesto, da bi se ukvarjali s tem, so vzpostavili nek paralelni sistem neke mini policijske države, kjer uporabijo ta aparat, celo to verigo za obračunavanje s političnimi tekmeci, z opozicijo v tem primeru.

In kot rečeno, nihče ne protestira, nihče ne protestira. Na Poljskem naredijo par korakov, cela Evropa gori. Tukaj gre za eklatantno zlorabo represivnih institucij, pa je potrebno silne napore za to, da pride to sploh na dnevni red nekaterih teles v Državnem zboru. Da bi to zakrili, potem naredijo še kako drugo hišno preiskavo, vpletejo vmes še neko farmacevtko, da je bolj sočno in slovenska javnost pozabi, da se je zgodila neka velikanska zloraba.

Vsak tretjerazredni honorarni novinar lahko ugotovi, kje ima Andrej Šircelj poslovne prostore. Kaj šele policija oz. kriminalistična služba z vsemi svojimi sredstvi. Pa kljub temu napišejo, da je to na sedežu Slovenske demokratske stranke in želijo potem zaseči vse podatke. Tako šlamastičnega načina se ne bi spomnili niti v Belorusiji, tudi tam verjetno to bolje maskirajo, v Sloveniji pa imajo občutek, da tega ni treba, da tako ne bo nobenih posledic, da lahko počnejo kar hočejo. Policija pravi saj je tožilstvo, tožilstvo pravi, saj je policija predlagala. Sodnica molči. Hkrati zavrne ta ista sodnica podatke o bančni luknji za preiskovalno komisijo. In kot bi rekel pokojni dr. Jože Pučnik: »Nikomur nič, nikomur nič.«

Vendar se to kopiči, preproge, pod katere se tlači takšne primere, so že zelo polne, na vseh koncih štrlijo ven. To vpliva na stanje na sploh, nesamozavesti in tega zgolj z neko medijsko propagando in zakrivanjem ne bo možno večno držati tam, kjer je bilo skrito. Tudi rezultati zadnjega referenduma so dokazali, da naj bo propagandni stroj še tako močan, naj se še tako laže in potvarja in tako naprej, v Sloveniji še vedno obstaja na sto tisoče ljudi, ki mislijo s svojo glavo.

Vendar pa je vedno tako, da vsak, ki misli s svojo glavo, velikokrat misli, da je sam. Če gleda televizijo in tam govorijo nekaj čisto drugega. Mogoče prebere po pomoti še kakšen časopis čez dan, vidi, da tam pišejo čisto drugače in misli, da je sam in potem je rajši tiho. Ker velikokrat misli, ah saj vsi drugi mislijo drugače, saj ni tako. Se bom dal v zobe in si bom povzročil sramoto, če bom govoril tisto, kar mislim.

Zbiranje, to kar vi počnete tukaj, vztrajanje na tej nevralgični točki, je bistvenega pomena za te spremembe. To je lahko detonator, sprožilec teh sprememb. Vedno se spremembe začnejo tako, da nekaj ljudi ugotovi, da pa so stvari drugačne, da je mogoče ta obleka, ki jo ima cesar, ni neka najnovejša milanska moda, ampak da je gol. In si potem upa povedati in potem se to razširi. Vendar pa sami vemo kako deluje voda, kapljica na kapljico in se povzroči sprememba. Ampak tukaj te kapljice, ki predstavljajo vaša zborovanja, padajo na najbolj trden beton režima, zato tudi traja toliko časa.

Treba je vztrajati, delati korake, kot je ta predlog zakonodajnih sprememb in očitnih dejstev se v nedogled ne da negirati nikjer na svetu in tudi v Sloveniji bo prišlo do sprememb.

Pred nami, trdno verjamem, je pomladno leto, samo vztrajati je treba in delati na tem. Svoboda Sloveniji!