»Ali so bili ljudje, ki so delovali v sodno montiranih procesih, ki so množično kršili človekove pravice, ki so ljudi preganjali in streljali na mejah, ali so bili odstranjeni? Ali so bili postavljeni novi ljudje v tej državi?« sprašuje Franc Breznik.

Spoštovani vztrajniki in vztrajnice, lep pozdrav s Štajerske.

Pričelo se je novo leto 2016 in že smo pri koncu prvega meseca. Navadno si ljudje ob novem letu voščimo vse dobro, želimo si zdravje. Tudi v svoji osebnosti največkrat želimo spremeniti svoje slabosti, želimo popraviti svoje napake, želimo se marsikdaj opravičiti za svoje napake in želimo delati vedno boljše. Želimo izkoristiti čas in prostor v svojem življenju, v življenju svojih najbližjih.

Tisti, ki se odločamo, ki imamo legaliteto, da odločamo tudi o usodi svojih sodržavljanov, ki odločamo o javnih stvareh, politiki. Tisti, ki nosimo to domovino in državo v svojem srcu pa želimo, da ta država deluje boljše, da sistemi in podsistemi te države delujejo dobro, boljše, da delujejo po nekih vzvodih, ki smo si jih nekoč obljubili, da delujejo po švicarskem modelu, kot smo rekli leta 1990.

Spoštovani vztrajniki,

rad bi vas spomnil, da leta 2016 obeležujemo četrt stoletja konstituiranja naše države, našega otroka, ki se je rodil v tistih božičnih dneh leta 1990, ko smo na plebiscitu odločili, da želimo samostojno in demokratično državo, da se želimo vrniti tja, kamor spadamo, da želimo v srednjo Evropo, da želimo izteči iz balkanskega kotla in da želimo imeti pravno državo, kjer se bodo spoštovale človekove pravice in temeljne svoboščine.

Kako bomo obeleževali teh 25 let? Ali smo lahko veseli? Ali smo lahko ponosni na določene zadeve? Ali instituticije te države delujejo tako, kot smo si zaobljubili leta 1990?

Ali so ljudje, ki so bili žrtve bivšega režima, ki so trpeli pod tistim režimom, ki nikoli niso obupali, tako kot vi tukaj, ki vztrajate dneve in mesece in leta tukaj pred tem sodiščem, ali so ti dobili od te države kakršnekoli funkcije? Ali so bili izvoljeni na funkcijo predsednika države?

Kaj se je zgodilo z ljudmi, ki želijo soditi v imenu ljudstva? Kaj se je zgodilo s temi ljudmi? Ali so bili ljudje, ki so delovali v sodno montiranih procesih, ki so množično kršili človekove pravice, ki so ljudi preganjali in streljali na mejah, ali so bili odstranjeni? Ali so bili postavljeni novi ljudje v tej državi?

Ali je ta država sprejela obe resoluciji Evropskega parlamenta, ki govorita o razgradnji totalitarnega režima? Nismo sprejeli ničesar. Vse je ostalo v starih logih. Uredniki vodilnih časopisov so ostali na svojih položajih, profesorji z vsemi svojimi bonitetami so ostali na fakultetah, v gospodarskih družbah so ostali privilegirani direktorji ali njihovi ideološki nasledniki in s politiko se še vedno ukvarjajo bivši pripadniki službe državne varnosti.

Ali lahko ta država z vsemi temi ljudmi deluje boljše? Ali je to nova država? Ali smo v bistvu še vedno ostali v nekih starih, zakrknjenih vzorcih, v stari državi?

Poglejte, spoštovani vztrajniki in vztrajnice, država deluje tako, kot deluje najšibkejši člen te države in deluje tako kot deluje eden od najšibkejših členov, ki ga imenujemo sodni sistem Republike Slovenije

Lahko si pogledamo njihovo statistiko. Največ kršitev človekovih pravic na število prebivalcev, eden najdražjih sodnih sistemov v Evropi, največ sodnikov na število prebivalcev, številni sodni primeri, pilotne sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu. Na eni izmed teh sodb so sodniki tega sodišča zapisali naslednjo izjavo: »Vsak, ki stopi pred sodišče v Republiki Slovenija ima veliko možnost, da se mu bodo kršile človekove pravice in temeljne svoboščine.«

Ali se vam zdi, da ta sistem deluje dobro? Po vsej verjetnosti ne. Zato sem z velikim veseljem prebral vaš osnutek zakona za spremembe tega sistema, ki ne deluje, ki je drag, ki zavira razvoj demokracije, ki zavira razvoj podjetništva, gospodarstva, ki ne daje pravne varnosti, ki nima dobrega sodnega varstva.

Hvala vam za ta prispevek, hvala vam za to, da ljudje, ki bodo in ki želijo soditi v imenu ljudstva, prevzamejo za svoje velike napake tudi odgovornost, kot ste napisali.

Hvala vam, da ste v ta osnutek dali tudi to, da so kandidate za sodnike v postopku imenovanja preverjeni, da se dokažejo njihove sposobnosti, vse tisto, kar je potrebno tudi za zasedbo nižjega delovnega mesta, kjer ne odločaš o usodah ljudi. Vse to je neka normalnost nekega zakona,  nekih globljih sprememb.

Danes ko vam tukaj govorim, bi vam rad dal eno nagrado, ki ne more biti dodatek za stalno pripravljenost, kot si ga ti ljudje, ki jih je Milovan Đilas imenoval novi razred, tisti novi razred, ki je bil vedno avantgarda, ki je pobil slovenske elite, ki je uničil staro slovenstvo, ki je pobil poštene slovenske elite, ki so nastale po demokratičnih in meritokratskih načelih.

Del tega novega razreda živi tudi v tej stavbi, ki se imenuje Vrhovno sodišče, ki živi v zaprtem sistemu, kjer niti poslanci ne morejo izvedeti ali izvedo zelo suhoparno, kdo so kandidati za nove sodnike, ki živi v kolektivistični miselnosti, kjer je vsak, ki razmišlja s svojo glavo, izgnan iz tega sistema.

Hvala vam za ta balzam, ki ste ga prinesli. Namesto dodatka za stalno pripravljenost vam danes ob 25 letnici naše države poklanjam zgodovinski dokument iz arhiva Državnega zbora. Dokument datira z datumom 17. marec 1994. Takrat je oče naše države, dr. Jože Pučnik, vložil amandma na zakon o sodniški službi, kjer je želel dopolniti 101. člen, ki se glasi: »Sodnikom, ki so sodelovali v političnih procesih, s katerimi so bile s sodbo kršene temeljne človekove pravice in svoboščine, po izteku njihovega mandata ni možno podaljšati sodniške funkcije.«

Spoštovane vztrajnice in vztrajniki,

ta zgodovinski dokument, ta amandma, ki nikoli ni bil spoštovan, ki ga je tako kot je svoj čas in prostor začutil Jože Pučnik in s svojo veliko žrtvijo oblikoval demos, postavil slovensko državo, zaradi vztrajanja  vseh tistih, ki vztrajate tukaj poleti, pozimi, v dežju, v megli, je to moja nagrada vam za stalno pripravljnost, da ste vedno pripravljeni za dekomracijo, pravico in resnico, da ste pripravljeni stati na branikih naše domovine. Domovina vam je že danes hvaležna za vaš doprinos k razvoju demokracije, država vam bo v prihodnosti.

Hvala vam za vašo žrtev, za vaš razvoj, ta dokument predajam Alešu Primcu.