Winston Churchill, je leta 1940, ko je nastopil mandat, poslancem v angleškem parlamentu ponudil zgolj kri, trdo delo in solze, ki bodo na koncu pripeljale do zmage. Svojo obljubo je Churchill izpolnil. Res je bilo v času druge svetovne vojne za Angleže veliko krvi, znoja tudi solz, toda na koncu druge svetovne vojne je bila Britanija država zmagovalka.

Naš aktualni premier pa je ljudstvu pred volitvami obljubil etiko in moralo. Z tema dvema čarobnima besedama je, ob izdatni pomoči »stricev iz ozadja«,  Miro Cerar na državnozborskih volitvah zmagal. Kmalu pa se je pokazalo, da sta etika in morala za našega premiera, zgolj puhlici s katerimi pač hrani naivno ljudstvo.  Ob izbruhu »Afera dodatki za stalno pripravljenost« je naš premier, v želji, da bi zaščitil najbolj umazanega v tej aferi, ministra za finance Dušana Mramorja, prekosil celo samega sebe. Državljanom je namreč  povedal, da ni vsaka kršitev etike in morale enako težka, on pa se je postavil v vlogo vrhovnega razsodnika o tem, kateri moralni in etični prestopki so težji, in kateri so blažji. Prvič sem slišal, da se v politiki tehta težo etičnih in moralnih prekrškov. Kršitev morale ali etike je ali pa je ni. Veliko žensk vidim tukaj in,če kdo, potem ravno ve, drage dame, dobro veste, da je ženska noseča ali pa ni noseča. Srednje poti, po kateri bi bila ženska samo malo, ali pa malo  manj noseča, ni. In isto je z kršitvijo morale in etike v politiki. Ali je morala in etika poteptana, ali pa ni. Ali se zgodi kršitev morale in etike, ali pa kršitve ni, srednje poti, še posebej v politiki ni in je ne more biti…., razen v Sloveniji v letu 2016.

Da nekdo zagovarja ministra, ki je bil najbolj odgovoren za prejemanje  globoko neetičnega dodatka za stalno pripravljenost pri univerzitetnih profesorjih,  to pa je stvar, ki jo tudi slovenska politika, do sedaj  še ni videla. Kako se lahko zagovarja nekoga, ki je sam priznal, da se je s tem dodatkom želelo zgolj izigrati Zakon o uravnoteženosti javnih financ (ZUJF), ki ga je sprejel takratni slovenski parlament? In kako se lahko  zagovarja takega človeka z argumentacijo, da vsak moralni in etični prestopek ni enako težak? Naj razume kdor more, jaz odkrito povedano, tega res ne razumem.

Po drugi strani pa smo ravno konec prejšnjega tedna smo lahko zasledili, da sta dve poslanski skupini v našem parlamentu, zahtevali sklic nujne seje odbora za notranje zadeve. O čem bi naj govorili na tem odboru? Verjeli ali ne, o problematiki sovražnega govora in o etiki javne besede. Saj ni res, pa je,  bi človek dejal ob tem. Verjeli ali ne dragi prijatelji, poslanski skupini, ki zahtevata nujno sejo odbora za notranje zadeve, sta poslanski skupini SMC in SD (bivši komunisti).  O čem bo govor na tej seji lahko  že sedaj z veliko verjetnostjo napovemo. Zagotovo se bo na tem odboru našlo par misli, ki so jih izrekli ljudje pomladne provenience, in bo potem cela seja potekala v stilu, kako se obsoja take govore oziroma misli. Zanesljivo na tej seji nihče od predlagateljev ne bo izpostavil  izpade privilegirane upokojenke Svetlane Makarovič, gospe » kulturnice«, ki se je njega dne preživljala z  pisanjem otroške literature (čeprav gospa, kot je sama izjavila, otrok sploh ne mara), sedaj pa gospa uživa izjemno pokojnino. Zakaj bi le govorili na seji o njej? Če se žali prave in če se poliva gnojnica po ta pravih, je to v Sloveniji 2016 ne samo dopustno, pač pa tudi zaželeno. Toda gorje tistim, ki si upajo povedati kaj na rovaš posvečenih v tej državi, to pa je blatenje, sovražni govor, skratka nesprejemljivo početje, ki ga je potrebno    v kali zatret. Takoj se poziva organe pregona, ki naj za božjo voljo, takoj  obračunajo z takim pomladnim »malopridnežem, ki  kvari idilično sliko, ki nam jo vsakodnevno servirajo, dominantni mediji. Koliko je pri poslancih SMC dejansko vredna etika pa smo itak vsi videli, kot sem že povedal, ob neupravičenih dodatkih, pa še kak drug primer bi lahko izpostavil. Sedaj pa bi  ta isti poslanci, ki pri neetičnih neupravičenih dodatkih za stalno pripravljenost niso imeli prav nobenih zadržkov, želeli razpravljati  o etiki javnega govora. Ob taki hipokriziji res lahko ostaneš zgolj brez besed.

Kaj okvalificira sodstvo kot sovražni govor, lahko vidimo kar na nekaj primerih.  Vidimo, pa tudi, da sodstvo ni reagiralo ob  več kot očitnih zlorabah javne besede v dominantnih  medijih, ki permanentno bruhajo ogenj po pomladni opciji. Sodstvo, kot tudi ostali slovenski dušebrižniki, ki jih danes skrbi etika javne besede in sovražni govor,tudi ni reagiralo ob izpadih Svetlane Makarovič, Darka Štrajna, ki vse  poprek označuje pomladnike z ekstremisti, niti sodstvo ni reagiralo ob izpadih njima  podobnih. Kaj bo storilo po seji odbora za notranjo politiko. Ali bo ta seja pomenila poziv k aktivaciji sodstva, bomo kmalu videli.

Vsekakor pa je potreben prepih tudi v sodstvu. Predlog zakona za vzpostavitev javnosti preglednosti in odgovornosti v pravosodju je dobrodošel prvi korak, ni pa edini. Temu bodo morali slediti še nekateri.

Naj zaključim dragi prijatelji zopet z mislijo Winstona Churchila, ki je nekoč izjavil,« da je pogumen tisti, ki si upa vstati in povedati svoje.« Če za koga ta misel še posebej velja, potem to velja za vas drage vztrajnice in vztrajniki. SVOBODA SLOVENIJI!