Vljudno vabljeni k branju pesmi Marka Kovačiča z naslovom VILI IN FILI, ki je bila prebrana na shodu Odbora 2014 pred Vrhovnim sodiščem RS!

Al prav se piše Vili ali Fili

 

Znana ta dva sta oba,

po imenu kakor brata,

kot da istega imata,

javnost dobro ju pozna.

 

Prvemu ime je Vili,

malce drugemu drugače,

prva črka malo skače,

kličejo ga namreč Fili.

 

Vili ni kot Fili isto,

tudi če ime vas mika,

tu ogromna je razlika,

ja, saj to je vendar tisto.

 

Vili v javnosti se kaže,

se pred kamero ogreva,

Fili v kotu le zardeva,

upa, da se spet izmaže.

 

Vili silno rad nastopa,

vedno v kader sam vskoči,

Fili pa se ves usloči,

javni interes zastopa.

 

Kakšen interes je javni,

kot si Fili ga zamišlja?

Da si vedno kaj izmišlja,

le da on ostaja glavni.

 

To si Fili misli v glavi:

Vili pridno naj plačuje,

v drugo naj se ne vtikuje,

v moj pogled edini pravi.

 

Vili misli si obratno:

»Plačati imam pravico,

le če kupil bom resnico,

sicer ne, ker je potratno.«

 

Takšno dá ponudbo Vili,

ker razmišlja po trgovsko,

k izgovarjanju po lovsko

vedno se zateka Fili.

 

 

Filija začne skrbeti

Vilijev pogled drugačen,

ta je informacij lačen,

hoče se lažem upreti.

 

»Le resnica naj se plača,«

Vili Filiju predlaga,

»resda je zadeva draga,

ko se laž več ne obrača.«

 

»Kar poveš nam po pravici,

plačamo ti rade volje,

laže ti bo, Fili, bolje,

če poveš vse po resnici.«

 

Fili zdaj je ves zamišljen,

spet izgovor si pripravlja,

sebe samega popravlja

in odgovor svoj izmišljen.

 

Mu resnici ubežati

ni lahko, sploh ni mogoče,

a ne sme, četudi hoče,

v javnost kart odprtih dati.

 

Tak ponudi se odgovor

Filiju odkritosrčen,

zdi morda se komu trčen,

ker iskren je, ni izgovor.

 

To pri sebi misli Fili:

»Če povem vam po pravici,

ta hip raje bi v resnici

jaz imenoval se Vili.«