Vljudno vabljeni k branju pesmi Jožefa Vidmajerja z naslovom Prva aprilska fronta!

Kraj neznan, enako tudi čas

in način in vse, kar sodi zraven,

pa je vendar to dogodek slaven,

ki slavita mesto ga in vas.

 

Tam naj nekaj bi ustanovili,

v poznih je bilo aprilskih dneh,

spomnil se čez čas je eden teh,

drugi, glej, na vse so pozabili.

 

Osvežil se kmalu je spomin,

kar čez leto so o tem spisali,

za resnično hitro vsem prodali,

brez vrzeli in brez odprtin.

 

Šlo mendá za novo je stvarjénje,

kajpak ne za proti-imperialno,

ampak za naravnost kolosalno

narodov sveta osvobojenje.

 

Bojevalo da se je frontalno,

so pozneje tisti vsi spoznali,

ki prispevek naj bi k temu dali,

da bilo je videti fatalno.

 

Kdo bili naj vse tedaj bi zraven,

so z zamikom šele določili,

enega med njimi izločili,

ker premalo bójda bil je slaven.

 

Ni pomembno njihovoštevilo,

niti, kaj zares so govorili,

pač pa, da naknadno so sklenili,

kaj se bo, kako in kdaj slavilo.

 

»Če pa bi kak dvom se kdaj pojavil,

ni problema, saj ni nič zapisov,

treba torej sploh ne bo izbrisov,«

glavni je protagonist izjavil.

 

»Bolj ko bo ostalo misteriozno,

laže o dogodku mit se splete,

zraven kup dodatkov še nagnete,

 drugo razglasi za odiozno.

 

Laže ustno bo posredovanje,

kaj naj bo edino zveličavno,

in dejanje sámo tem bolj slavno,

če ne bo motilo ga pisanje.

 

Laže bo tako posredovati,

kar nikoli ni se dogodilo,

s tem razkritju se bo izognilo,

če bi šli kaj ponarejevati.

 

Laže je brez pisnih ponaredkov,

dosti bolj spominu se zaupa,

pa naj reče tisti, ki si upa,

da nikjer še zvočnih ni posnetkov.

 

Laže bo, ko zemlja vse prekrije,

z nami v grob odidejo spomini,

naj potomstvo blodi po temini,

 nosi sámo težo mimikrije.«

 

To dejali so pozneje oni,

ki domnevno le bili so zraven,

datum pa naj bi postal ustaven,

ker da niso zanj dovolj zakoni.

 

Rekli so, ki so pokojni davno,

da lahko bo in celoše laže,

se slepili tisti iste baže,

nič da tu bilo ni protipravno.

 

A je vendar kup zadreg ostal,

datum najprej, zlasti pa vsebina,

dvignila je roke zgodovina.

Kdo bo zgodbe epilog podal?

  

Še najlaže zdaj bo odstraniti

vse zadrege administrativno,

določiti datum brezprizivno,

prvi dan aprila razglasiti.

 

Le ta datum točen se izkaže,

je edini namreč v celem letu,

ko tako pri nas kot v širnem svetu

govori resnico ta, ki laže.