Drage vztrajnice, dragi vztrajniki, lepo pozdravljeni! 17. maja je Slovenska vojska praznovala 26. letnico nastanka. To je bil nujno potreben pogoj, da se je lahko uresničilo hrepenenje našega naroda po življenju v svoji lastni državi, utemeljeni na demokraciji, svobodi in poštenju. Rodila se je samostojna in neodvisna Republika Slovenija, kar predstavlja najsvetlejši in najbolj pozitiven trenutek v zgodovini slovenskega naroda.

Po letih življenja v komunistični diktaturi so Slovenke in Slovenci jasno povedali, da z državo, v kateri živijo, nimajo nič skupnega, in si na podlagi temeljne pravice do samoodločbe želijo živeti v svoji lastni državi, ki bo spoštovala človekove pravice in bo utemeljena na demokraciji in privatni lastnini, ki je edini garant za ekonomsko svobodo, kar je temeljni pogoj za vse druge svoboščine.

Zmagovalna koalicija Demos je po volitvah leta 90 začela pripravljati vse potrebne ukrepe za osamosvojitev, kar oblastnikom v Beogradu in tudi prenekateremu domačemu akterju ni bilo po godu. Da preprečijo proces osamosvajanja Slovenije so tik pred prisego Demosove vlade izdali ukaz o razorožitvi Teritorialne obrambe, katere glavni namen je bilo zavarovanje vrednot komunistične revolucije z obrambo komunistične oblasti. Pri razorožitvi so jim žal pomagali tudi nekateri Slovenci, ki si osamosvojitve Slovenije niso želeli in se z njo niso nikoli mogli sprijazniti, kar se vse bolj kaže tudi v aktualnih dogodkih.

Razorožitev Teritorialne obrambe je bilo jasno sporočilo, da bo Jugoslovanska armada z vojaško silo skušala preprečiti osamosvojitev Slovenije. Zato je Demos takoj po razorožitvi pričel s pripravami na oborožen odpor. Kot začetek priprav na oborožen odpor štejemo 17. maj 1990, ko praznujemo dan Manevrske strukture narodne zaščite (MSNZ), ki se je oktobra istega leta preimenovala v Teritorialno obrambo Republike Slovenije.  Z ustanovitvijo MSNZ smo Slovenci dali jasno in nedvoumno sporočilo, da mislimo z osamosvojitvijo resno in smo jo pripravljeni braniti tudi z živo silo.

In kaj se dogaja danes. V samostojni Sloveniji preganjamo ključne akterje osamosvojitve. Pobudnika in najbolj zaslužnega člana MSNZ g. Toneta Krkoviča preganjajo sodišča zaradi dejanj, ki jih je storil za obrambo Slovenije. Da je absurd še večji mu želijo soditi po zakonodaji nekdanje države. To se lahko zgodi res samo na naših sodiščih.

Prav ta sodišča pa navkljub množici dokaznega materiala in številnih prič niso sposobna obsoditi predstavnikov agresorske jugo armade za kazniva dejanja v času osamosvojitve. Niti v enem primeru ni prišlo do obsodbe. Očitno je da nekateri še vedno živijo v komunizmu zato še danes niso zagotovljene vsem ljudem človekove pravice. Marsikomu so te pravice kratene in naša sodišča prednjačijo pri tem. V veliki meri ščitijo stare privilegije omrežij iz preteklosti. Zato ključni akterji za bančno luknjo še zaslišani niso kaj šele procesirani in obsojeni.

Dejstvo je da velika večina tistih, ki so nasprotovali osamosvojitvi zaseda ključne položaje v tej državi. Osamosvojitelje pa se poskuša na vsakem koraku diskreditirati.

Zato moramo vztrajati in to spremeniti, narediti moramo vse, da bodo v Sloveniji spoštovane temeljne civilizacijske norme in da se bomo vsi državljani počutili enakopravni in svobodni.

Dragi vztrajniki in vztrajnice, upanje umre zadnje. Vi ste temelj za to, da se bodo stvari spremenile na bolje, da zaživimo v državi kjer bomo imeli  pravosodje in ne krivosodje. Da vsi svobodno zadihamo.

Slovenija ne bo svobodna in ne demokratična, dokler bodo najvišje položaje v parlamentu, vladi in pravosodju zasedali ljudje, ki so dokazano z direktnim namenom delovali protiustavno in protizakonito, s tem pa tudi daleč od demokratičnega načina delovanja.

Zato je potrebno vztrajati.

Za svobodo!

Za Slovenijo!