Drage vztrajnice, dragi vztrajniki, dragi prijatelji, svoj današnji govor bom razdelila na dva dela, in sicer bom prvega naslonila na bistvene misli oziroma pomembne ugotovitve, ki jih je izrazil že davnega leta 1918 dr. FRAN VESEL, odvetnik in narodni delavec ter eden od ustanoviteljev povojne Slovenske demokratske zveze (SDS) v Trstu. Dr. Fran Vesel je dejal: »Nikoli se nisem nameraval baviti s politiko. Toda če se s politiko ne bavijo poštenjaki, potem jo vzamejo v svoje roke pokvarjenci...«. Iz citiranih misli dr. Frana Vesela je jasno sklepati, da se moramo v politiko vmešavati pošteni in resnicoljubni državljani, sicer pridejo na oblast nemoralneži, ki med ljudstvom netijo razprtije, prepir in sovraštvo.

Sem delovno aktivna, kar pomeni, da še vedno hodim v službo in se vsak dan srečujem z različnimi ljudmi. Pri svojem aktivnem življenju opažam, da se Slovenec dobesedno izmika aktivnemu delovanju in odločanju v družbi, kar je seveda zelo narobe. Velika večina naših sodržavljanov se ne zaveda, da vsak človek šteje, vsak glas šteje, zato je še kako pomembno naše aktivno sodelovanje in odločanje v družbi. Velikokrat se pogovarjam z različnimi ljudmi tudi o sedanjem stanju politike, in nemalo je takšnih, ki me že takoj na začetku ustavijo in pravijo: »Veste, jaz se pa v politiko ne mešam in me ne zanima!«  

 

Menim, da je uvodna misel dr. Frana Vesela še kako pomenljiva in se je vredno ob njej ustaviti ter o njej dobro razmisliti. Dejstvo je, da v vsaki demokratični ureditvi odločamo ljudje in ljudje smo tisti, ki odločamo, ali bomo v državi Sloveniji živeli pošteno in bodo moralne vrednote tiste, ki nas bodo vodile v pravično življenje z neomejenim rokom uporabnosti. Samo pot resnice in pravice je tista prava pot vsakega naroda in vsake države (tudi naše Slovenije), zato smo vsi državljani Slovenije soodgovorni za naše skupno bivanje in naše skupno sedanje, predvsem pa naše prihodnje življenje. 

 

Zato apeliram na vse državljane Slovenije, da se kot polnovredni in polnopravni državljani aktivno vključimo v vse aktualne politične probleme v Sloveniji ter na takšen način s svojim sodelovanjem oziroma s konstruktivno kritiko dosežemo cilje, o katerih smo sanjali, ko smo šli leta 1990 na volitve za samostojno in demokratično Slovenijo. Ni mogoče, da se narod razvija po pravi poti, če nam je državljanom vseeno, kako nepošteno se trenutni politiki odločajo in Slovenijo ter vse nas državljane na takšen način pehajo v revščino in nemogoče medsebojne odnose.

 

V demokratični družbi smo vsi enakopravni. Tudi naša ustava pravi tako, vendar pa je zaradi pokvarjenih in nepoštenih politikov naše vsakdanje življenje postalo skrajno stresno, da ne rečem neznosno. Zato je dolžnost vsakega državljana izmed nas, da se odločno postavimo proti nemorali sedanjih vladarjev v Sloveniji, zahtevamo poštene volitve (ki jih do sedaj še nismo imeli) in izvolimo takšne voditelje, ki bodo pošteni, resnicoljubni, sposobni, predvsem pa, da Slovencev ne bodo delili na prvorazredne in na drugorazredne državljane.

 

Nepoštenje in nepravilno odločanje  (sem spada tudi pasivnost) vodstvenih politikov (od Boruta Pahorja do Mira Cerarja, da o Klemenčiču, Masleši in Fišerju sploh ne govorim!) se še kako kaže v našem pravosodju, ki ga še vedno upravičeno imenujemo KRIVOSODJE. Nedopustno je, da številni slovenski sodniki tiste, ki opozarjamo na hude kršitve slovenskih sodnikov, namerno šikanirajo in psihično ter fizično uničujejo. Sodnik je človek, ki mora biti z etičnega vidika visoko moralen, nepristranski, pošten in strokoven. Vendar iz svojih lastnih izkušenj v zadnjih 14 letih samostojne Slovenije lahko z gotovostvojo povem, da od 23 sodnikov (sem štejem tudi inštančne sodnike in ustavne sodnike), ki so sodili v primeru naše družine Marvin, žal niti eden ni bil ne pošten, ne nepristranski, kaj šele objektiven in strokoven. Nekatere sodnice so se zoper mene na obravnavah obnašale v celoti pristransko in celo sovražno (prva taka je bila okrajna sodnica Metka Popivoda davnega leta 2002); druga, ki se je  zoper mene zelo sovražno obnašala na obravnavah v letih 2010 - 2014, pa je bila okrajna sodnica v Ljubljani Vanja Tinta Tavčar in še in še bi lahko naštevala. Dragi prijatelji, zares rade volje in iz srca rada bi vam iz lastnih primerov in izkušenj naštela vsaj enega poštenega sodnika v Ljubljani (bodisi okrajnega, višjega, vrhovnega ali ustavnega!), pa ga žal v mojih primerih ni in vam ga žal ne morem predstaviti z imenom in priimkom.

 

Farse ali tragikomedije, ki se odvijajo na sodiščih v Ljubljani (od prve do tretje stopnje), v primerih družine Marvin, kjer ljubljanski sodniki sploh ne vedo oziroma nočejo vedeti, kaj so demokratične vrednote in še kar naprej gonijo in sodijo po revolucionarnem pravu ter striktno kršijo 14. člen Ustave Republike Slovenije – ENAKOST PRED ZAKONOM, ki pravi:

»V Sloveniji so vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj, invalidnost ali katerokoli drugo osebno okoliščino. Vsi so pred zakonom enaki«.

V eni od svojih pravd, ki je nadaljevanje hude sodne zmote okrajne sodnice Vanje Tinta Tavčar, sem na obravnavi tako sodnico Lilijano Podlesnik kot svoje nasprotnike jasno in odločno opozorila na hude napake in neposredne kršitve zakonov sodnikov, prav tako sem opozorila tudi na laži in manipulacije nasprotne stranke in njegovega odvetnika, zato sem dne 27. maja 2016 po pošti s strani podpredsednika Okrajnega sodišča v Ljubljani, okrožnega sodnika Matjaža Voglarja, prejela sklep, s katerim me je sodišče oglobilo z denarno kaznijo 500,00 € zaradi naslednjih besed, ki sem jih izgovorila na narokih ali pa napisala v vlogah za sodišče:  

Dobesedno citiram iz sklepa sodišča, z dne 27. 5. 2016:

»Sodišče ugotavlja, da je tožena stranka žalila sodišče in nasprotno stranko, med drugim v vlogi, z dne 22. 1. 2016 (naslovljeno »pripombe na zapisnik, z dne 19. 1. 2016 in peta pripravljalna vloga« redna številka 21). V tej vlogi med drugim navaja, da je »... več kot očitno (...), da je sodnica Lilijana Podlesnik povsem na strani tožeče stranke in s tem povsem pristranka. Okrajna sodnica Lilijana Podlesnik je postopek vodila tako, da je bilo s pooblaščencem tožeče stranke predhodno že vse dogovorjeno, v katero smer bo narok potekal ...« (list. št. 106). »...Prvostopna sodba v zadevi III P 385/2010 je v celoti nezakonita (glede začasne odredbe!) in zgrajena na popolnih lažeh tako Franca Marklja (Osredke 33, Dol pri Ljubljani) kot njegovih prirejenih prič (drugostopno sodišče je takšno skropucalo potrdilo brez, da bi se poglobilo v zadevo, pa je zadeva silno preprosta; ali pa je prvostopno sodbo potrdilo namenoma izključno iz razloga, da je zaščitilo prvostopno sodnico Vanjo Tinta Tavčar)...« (list. št. 107). »Iz celotnega postopka obravnave, z dne 19. 1. 2016, tako jasno izhaja, da se je okrajna sodnica Lilijana Podlesnik že opredelila, da bo pri svojem odločanju stala na strani neresnice in laži. Očitno je, da bo njena sodba ponovno povsem pristranka, zgrajena na lažeh in neresnicah, torej protizakonita in nepoštena (...). Takšen način vodenja pravdnega postopka s strani sodnice Lilijane Podlesnik (po vnaprejšnjem dogovoru s pooblaščencem tožeče stranke, z odvetnikom Štefančičem) je le ena izmed zastraševalnih metod (od kje že izvirajo te metode??), kako toženo stranko Miro Marvin ustrahovati in jo dokončno utišati, itd. itd.«

Sprašujem vas, ali so navedene besede žaljivke? Ali je žaljivka, če sodnika opozoriš, da dela napake, da krši zakon, da nasprotnik in njegov odvetnik lažeta in manipulirata? Ali so to žaljivke, presodite prosim sami?

Drage vztrajnice, dragi vztrajniki, dragi prijatelji! Govor sem začela z dr. Franom Veselom, in bi želela z njim govor tudi zaključiti takole:

»Ob vseh zločinskih metodah, s katerimi je titoistični režim skušal onemogočiti delo Slovenske demokratske zveze, je dr. Fran Vesel kljub zavratni bolezni  tudi v zadnjih letih svojega življenja do konca vztrajal v boju za demokratično prihodnost Slovencev na Primorskem in v matični domovini. Dr. Fran Vesel je umrl leta 1954 v Trstu«.

Zares dr. Fran Vesel je bil visoko moralen, močan ter velik mož, ki je nam Slovencem vsem za zgled.

Za demokracijo, za Slovenijo! Svoboda Sloveniji, svoboda Evropi!