Spoštovani vsi! Pozdravljeni prvič po poletnih počitnicah. Verjamem, da ste si v tem času nabrali novih moči. Verjamem, da ste si tudi spočili. Verjamem pa tudi, da boste nadaljevali svoja zborovanja tukaj pred sodiščem. Ni še nastopil čas, da bi prenehali.
Morda bo kdo rekel, ja kaj pa ste dosegli s takimi zborovanji? Tisti, ki vas želijo ponižati, bodo našli argumente za trditev, da niste dosegli nič. Toda temu ni tako. Dosegli ste več kot si morda sami mislite.
 
Če bi se pisalo leto 1946, bi nas pobili in vrgli v kako kraško jamo. Če bi se pisalo leto 1975 bi nas zaprli, končali bi v zaporih na Povšetovi ulic v Ljubljani. Leta 2014 pa so trdili, da so taka zborovanja nedopustna. Trdili so, da pritiskamo na neodvisna sodišča.
 
Danes je vse drugače. Tudi zaradi vas in vaše vztrajnosti. Danes priznajo, da so taka zborovanja pred sodišči nekaj povsem normalnega. Brez vaših zborovanj, bo Janez Janša morda ždel v zaporu na Dobu. Brez vaših zborovanj bi mu družbo morda delal Franc Kangler. Brez vaših zborovanj ne za enega ne za drugega morda ne bi vedela niti javnost. Brez vaših zborovanj, bi nas dominantni mediji obdarili  s spoznanjem, da je bila UDBA humanitarna organizacija. Brez vaših zborovanj, bi nas dominantni mediji obdarili s spoznanjem, da imamo najboljše pravosodje. In še bi lahko naštevali. Vaša zborovanja so torej še kako učinkovita in potrebna. Ne prenehajte z njimi.
 
Se je pa v času počitnic zgodilo marsikaj. Tistega kar se ne bi smelo zgoditi in tistega kar bi se moralo zgoditi. Nihče od tistih, ki so izkopali 5 milijardno bančno luknjo še ni prestopil praga za menoj. Zato pa sem prihajajo osamosvojitelji. Kmalu tudi jaz – toži me namreč znameniti udbovski agent Milan Dorič Hanzi. Menda sem ga žalil in blatil njegovo dobro ime. Da ne pozabimo kdo je to bil.
 
Od leta 1960 do leta 1990 je prejel en milijon nemških mark denarnih nagrad UDBE za svoja zločinska dela. Dobil je nad 10 pištol s katerimi so bili izvrševani umori. Takih z zbrisanimi serijskimi številkami, kot so jo našli pri UDBOVSKEM morilcu v Izoli. No naše sodstvo ščiti ne le žive ampak tudi mrtve UDBOVCE. Sodnik v Kopru  policiji ni dovolil preiskati stanovanja morilca. Česar takega se ne spomnim niti iz časov socializma. 
 
Pa pojdimo še enkrat k vašemu delu in zborovanjem. Spomladi letos ste zbirali podpise za Zakon o vzpostavitvi, preglednosti in odgovornosti v pravosodju. Skoraj 6000 podpisov ste zbrali. Šlo je za tako imenovani ljudski zakon, ki ne bi koristil le ljudem ampak tudi sodnikom. In veste kaj se je zgodilo z njim?
 
Pred nekaj dnevi smo ga obravnavali na Odboru za pravosodje Državnega zbora. Nekako od 08.00 do skoraj 14.00 je trajala omenjena seja. Večino časa je govoril Aleš Primc. Temeljito je obrazložil člen za členom. Veliko časa sva razpravljala tudi midva z Evo Irgl. Koalicijski poslanci vsebinsko sploh niso razpravljali. Nobenih argumentov proti zakonu niso navajali. Tiho so bili, kljub temu, da sem jih pozival naj povedo svoje argumente. Nobenega odziva ni bilo.
 
In kaj je pokazalo glasovanje? Poslanke in poslanci Marko Ferluga, Jan Škoberne, Jasna Murgelj, Dušan Radič, Marjana Kotnik Poropat, Aleksander Kavčič, Ivan Škodnik, Irena Grošelj Košnik so odločili. Kako? Zakon ni primeren za nadaljnjo obravnavo. To so torej poslanci, ki ne spoštujejo vaše volje. To so torej poslanci, ki ne spoštujejo ljudske volje. Prav je, da veste za njihova imena.
Čeprav so nekateri godrnjali, ko sem jim povedal, da bom njihova imena sporočil vam, tukaj pred sodiščem. Da sem sestavil ta spisek sem vsaj za nekatere poslance moral primerjati njihove slike s podatki o poslancih, saj jih ne poznam. V Državnem zboru skoraj nikoli ali nikoli sploh ne razpravljajo. Odločajo pa z glasovanjem. Seveda tako kot jim naročijo in ne po svoji volji. 
 
Aleš Primc je dejal, da je zgodba tega zakona tako zaključena. Da je vaša volja poteptana. Pa mislim da ni. Prihodnji teden bodo poslanci koalicije zakon res zavrnili. Toda zagotavljam vam, da bom poslancem poslanske skupine SDS predlagal, da ga ponovno vložimo, še nekoliko izboljšanega. Potrudil se bom torej, da bomo tisti poslanci, ki spoštujemo ljudsko voljo, ta nekoliko izboljšan zakon, še enkrat poslali v proceduro. Takrat pa vas vabim, da še kakšno poveste vi, in to pred Državnim zborom.
 
Gospe in gospodje. Vaše delo ni zaman. Vaša zborovanja niso zaman. Potrebuje  vas boljša in pravičnejša Slovenija. Hvala vam.