Dr. Boris Golec je na 3. jesenskem shodu prebral svojo pesem o dogajanju v slovenskem krivosodju.
Benedetto Ninetti

 

 

LETANJE LINE LETETO

 

 

 

(Sicilijanska večernica)

 

 

 

Čas se neusmiljeno odšteva,

 

čaka novi prvi se pravičnež,

 

klen, pošten, nikakor kak dvoličnež,

 

sedež v zboru zanj se že ogreva.

 

 

 

Je predigro kratko nam povzeti:

 

prejšnji se pravičnež v tej poroti

 

je krepkó opekel v lastni zmoti,

 

mož imenoval se je Masletti.

 

 

 

Poglavitno se vprašanje stavi,

 

kdo Maslettija bo zdaj zamenjal,

 

ta in oni se je že omenjal,

 

toda kdo je res edini pravi?

 

 

 

Takšen bil kar najbolj bi primeren,

 

ki kot kandidat se je opekel,

 

neki glas je šepetaje rekel,

 

da je takšen najbolj zvest in veren.

 

 

 

Sploh če letal kdaj je previsoko,

 

bil primoran nizko se spustiti,

 

splača se mu roko ponuditi,

 

da bi ne zabredel pregloboko.

 

 

 

Končno javno vsem je razodeto,

 

in skrivnosti zdaj ni več nobene,

 

srca so na strani ženske ene,

 

nje ime k izbrancem je prišteto.

 

 

 

Saj soglasno je odločil svêt,

 

kdo, katera sodi med svetnike,

 

božje pomočnike, razsodnike,

 

bil uslišan tihi je nasvet.

 

 

 

Ta z vrhov najnižjih je veleval,

 

koga mora se priporočiti,

 

niso slišali ga govoriti,

 

a vedo, da žensko je zadeval.

 

 

 

Med izbrance sodbe naj poslednje

 

vzame žena se iz grešnic vrst,

 

 sklep o tem je enoglasen, čvrst:

 

v vrste kandidatov sodi sprednje.

 

 

 

Naj se upošteva kvote ženske

 

tudi pri nebeških razsodnikih,

 

pri vrhovnih pravovernih likih

 

prve bodo žene sakramenske.

 

 

 

Mnogokrat ta ženska je grešila,

 

ki ime ji Lina je Leteto,

 

zagrešila vseh krivic nešteto,

 

lastna uporabljala merila.

 

 

 

A ji vse je v hipu odpuščeno,

 

ne ker je ravnanje njeno sveto,

 

grehov breme ji zato je vzeto,

 

da pravicam vsem bo zadoščeno.

 

 

 

Niso to bila merila lastna,

 

ni jih Lina sama prikrojila,

 

vdano, verno le uporabila

 

je orodja vsakokrat nečastna.

 

 

 

Ker zvestoba slepa se spoštuje,

 

z vrha dol zasliši se nasvet,

 

vernih, vdanih in poslušnih svêt,

 

 naj Letetovo le nagrajuje.

 

 

 

Za dejanja sploh ni šlo nečastna,

 

grehi pa postali so vrline,

 

rabljena bila v rokáh so Line

 

le orodja prejšnja vsa oblastna.

 

 

 

In oblast je ena, nedeljiva,

 

kakor tistih vera prepričuje,

 

ki prav vsak ugovor zametuje,

 

roka roko, vsi vemó, umiva. 

 

 

 

Kakor tudi tisto vsem je znano,

 

nizko pade, kdor visoko leta,

 

k zadnjim bo Letetova prišteta,

 

za pristanek ni mehko postlano.

 

 

 

Večja ko letenja bo višina,

 

teža starih, novih grehov večja,

 

bolj odstopa padec od povprečja,

 

ki ga doživi Leteto Lina. 

 

 

 

Da ta Lina sploh ne bo vzletela,

 

pravijo po novem poznavalci,

 

mnenja so podobnega gledalci,

 

da bo namreč drugič izvisela.