Miloš Kolnik - KOLO JE CELO »Kolo je celo,« rekel je kolar, »po urah petnajstih obdelovanja, celega remonta in klepanja, sledi naj še plačilo – zlat denar.«

Miloš Kolnik

 

KOLO JE CELO

 

»Kolo je celo,« rekel je kolar,

»po urah petnajstih obdelovanja,

celega remonta in klepanja,

sledi naj še plačilo – zlat denar.«

 

Za delo terja kajpak se plačilo,

kot níkdar se kolar je zdaj utrudil,

od naporov vseh se skoraj zgrudil,

z delom se mu silno je mudilo.

 

Pri kolarju je povpraševanje

vedno večje od ponudbe dane,

vrste sežejo čez meje znane,

takšno delo je kolarjevanje.

 

Vključena je vedno čakalnina,

ta odtehta stroškov tu glavnino,

zdaj še zadnji, strošek za sejnino,

ki ga cela plača domovina.

 

Cela raziskava je potrebna,

preden se kolarstvo dela loti,

odjemalcev to naj nič ne moti,

če obrt kolarska je zasebna.

 

Preizkuša dolgo se kolesa,

preden z njimi končno smeš na cesto,

a pri tem se žal dogaja često,

da naravnost vozijo v nebesa.

 

In potem očita se kolarju,

berejo se ure dolgo zgodbe,

neke da ni spoštoval pogodbe,

da se rad uštel je pri denarju.

 

Popackan od dela bil kolar,

ves zamazan končno se sesedel,

zdaj kot redko cel se je zavedel,

kaj trdó zaslužen je denar.

 

Mazal petnajst ur je bil kolo,

drgnil, na vse kriplje ga poliral,

 da se znoj mu v vedrih je nabiral,

cel da bil zamazan je močno.

 

Se očita končno mu nemarnost,

pa je le umazan bil od dela,

delno od posutega pepela,

cel čas skliceval se je na varnost. 

 

Da kolarsko delo ni nemarno,

cel dan, v noč se je dokazovalo,

in nazadnje jasno pokazalo,

da kolarstvo smrtno je nevarno.