Drage vztrajnice, dragi vztrajniki, prav lep pozdrav vsem skupaj. Decembra bo minilo dve leti odkar je Odbor 2014 dosegel prvo pomembno zmago in to je bila izpustitev predsednika Slovenske demokratske stranke gospoda Janeza Janše iz nezakonitega zapora.

Druga velika zmaga Odbora 2014 je bila potem, ko je Ustavno sodišče brez glasu proti odločilo ne samo, da Janez Janša ni kriv, ampak tudi, da takšno kaznivo dejanje ne obstaja in da so mu bile kršene človekove pravice.

Odbor je nizal tudi številne druge zmage. Odbor, ki smo ga soustvarjali in z njim živeli vsi skupaj, je dosegal tudi druge pomembne zmage, ena od teh pa je bila, neka krona vsega, ko smo pripravili in skupaj z več kot 5000 podpisi v zakonodajni postopek v državni zbor vložili predlog sprememb zakonodaje na področju pravosodja, v zakon smo združili vse tisto, kar smo do takrat tukaj pred sodiščem govorili in ugotavljali, da je v naši državi narobe. Lahko bi rekli, da je v dobrih dveh letih ta prostor tukaj postal, kot je recimo londonski Hyde Park, kjer na določeno mesto prideš in poveš svoje.

Žal pa je v zadnjih dveh letih tudi marsikaj drugega še prišlo ,še nastalo, kar bi tudi lahko poimenovali kot velik problem. Mi smo hišo tukaj zadaj poimenovali hiša sramote. V tem času so žal nastale nove hiše sramote. Nastala je hiša sramote, ki ji rečemo palača DSU, tam je sedež Policije in pa Kriminalistične policije. Nova hiša sramote je Univerzitetni klinični center v Ljubljani. Nastala je nova hiša sramote na Kotnikovi ulici, to je Ministrstvo za socialne zadeve, delo, družino in enake možnosti. Skratka, nove hiše sramote, novi primeri, ki pričajo o tem, da kljub temu, da smo dosegli pomembne zmage, naš boj še ni končan.

Verjetno ste videli, kaj se je danes zgodilo v državnem zboru in to je stvar, ki nas mora resnično skrbeti. Ta stvar lahko pripelje do tega, da bo v prihodnosti potrebno zbiranje tukaj ne samo za Janeza Janšo ampak še za koga drugega. Komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb je pred kratkim zahtevala dva pravilnika, ki odrejata uporabo prikritih preiskovalnih ukrepov zoper državljane Republike Slovenije. Policija je zavrnila izročitev teh dokumentov komisiji, češ da se komisije to ne tiče.

Ko smo bili s komisijo pred poletnimi parlamentarnimi počitnicami v palači DSU in se tam srečali z direktorjem uprave Kriminalistične policije, gospodom Japljem, smo zahtevali določene dokumente, da bi videli, kako je potekal primer Ornig, verjetno se ga vsi spomnite. Tam je bilo na desetine, na stotine primerov, kako se je vdiralo v eletkronsko pošto in še kam drugam. Vpogled v te dokumente so zavrnili, prav tako zavračajo izročitev vseh pravilnikov, na podlagi katerih danes policija pridobiva tajne podatke.

Lahko bi rekli, da se vračamo pred maj 1990, ko so se v Sloveniji s prevzemom Demosove vlade tudi formalno začeli osamosvojitveni procesi, ne samo od neke države, ampak tudi od nekega režima. Na svetu ne obstaja nobena demokratična država, ki skriva tistim, ki so zadolženi za nadzor, pravilnike, kako se uporablja prikrite preiskovalne metode. Ti ljudje, ki so danes v vodstvu Kriminalistične policije, na čelu katere je gospod Japelj, ki so v vodstvu policije, ki jo vodi generalni dikretor gospod Fank, ti ljudje so nevarni za demokracijo.

V tem času, ko smo protestirali proti Branku Masleši, bomo po 23. novembru morali požreti tisto, kar je Evropa izpljunila, in to je Nina Betetto. Skratka, v primeru mladih, v primeru izobraženih, ki odhajajo v tujino, je pravilo, da jim Slovenija ni nudila pravih možnosti, da tukaj niso našli pravega okolja, da bi lahko ustvarjali. V primeru Nine Betetto je ravno obratno. Gre za, ne gospo ampak tovarišico, ki ni dobila priložnosti v Evropi, je pa dovolj dobra za Slovenijo. Ampak, poglejte, dokler je stanje v Sloveniji takšno kot je, je po eni strani dobro, da imamo sodnike, kot sta Branko Masleša in Nina Betetoo, ker je bistveno lažje razložiti ljudem, ne samo v Sloveniji ampak tudi v Evropi in drugje v svetu, kakšna Slovenija je, kako je z demokracijo v tej državi, predvsem pa kako je z vladavino prava.

Dokler bo Nina Betetto na njenem položaju, dokler bodo sodniki, ki kršijo človekove pravice, tukaj na tem mestu se je prebralo seznam imen in ta imena so še sedaj v tej stavbi ali kje druge, do takrat Slovenija ne bo svobodna in demokratična država, takšna kot je, kot smo včeraj videli, Amerika, Združene države Amerike.

In ravno primer, ki se je zgodil včeraj, nam vsem skupaj vliva upanje, da še tako brezsmiselni borbi proti režimu, ki ima v lasti mainstreem medije, ki dnevno plasira novice, da se tudi takšen režim da poraziti. In gospe in gospodje, tudi v Sloveniji bo prišel dan, ko bomo porazili režim, ki nam trenutno vlada.

Hvala lepa!