Dober večer, dragi prijatelji. Politični zapornik v času jugoslovanskega režima, zdaj že pokojni novinar in publicist Viktor Blažič je na enem od shodov v podporo političnim zapornikom v procesu JBTZ leta 1989 podal jasne smernice novo nastajajočo državo:

Pravna država bo zaživela šele takrat, ko bodo odpravljene vse krivice nekdanjih političnih zapornikov, je dejal takrat. A to se, žal, ni zgodilo.

Res smo dobili državo, samostojno, neodvisno in demokratično Slovenijo, ki so jo sanjale mnoge generacije pred nami. Te sanje nam je že takoj ob razglasitvi neodvisnosti očital zadnji šef komunistične partije, nočna mora številnih žrtev režima,  ki pravkar, prav zdaj, ko se mi borimo za pravično sodstvo, paberkuje na neki okrogli mizi z nekdanjim podrejenim partijskim funkcionarjem, kateremu je Huda jama drugorazredna tema.

Prav ti so nam ugrabili državo, si jo v teh dobrih dvajsetih letih ponovno ustvarili po svoji komunistični podobi in počasi, a vztrajno izvedli lustracijo v obratni smeri. Ta je z nastopom Pahorjeve vlade potekala vse bolj intenzivno, vse do dogodkov, ko so začeli sodno preganjati, zapirati ali pa kako drugače onemogočiti politično delovanje vsem, ki so konec osemdesetih in v začetku devetdesetih gradili demokratično Slovenijo. To se je lahko zgodilo, ker so njihovi možgani, še bolj pa denarnice ostali v komunističnem režimu. Ker so jim nekaznovane okrvavljene roke njihovih prednikov omogočale ostajati na oblasti, ki deluje po mafijskem sistemu. Nekaznovane okrvavljene roke so rak rana nove države. Komunistična hobotnica pa še vedno varuje 'sveti gral' z vsemi sredstvi, tudi finančnimi in ljudmi, ki so jim na voljo.

Od preverjenih načinov, ki jih je jugoslovanski režim izpilil do potankosti in so med drugim zbrana v knjigi Romana Leljaka Predpisi o metodah in sredstvih dela Udbe in Kosa do zadnjih tajnih policijskih predpisov, o katerih je bilo nedavno govora na okrogli mizi, kjer so sodelovali ustavni pravniki. Prav tako jih je na eni od sej državnozborske Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (KNOVS), omenjal tudi prvak opozicije Janez Janša.

V knjigi Predpisi o metodah in sredstvih dela Udbe in Kosa je zbrano okoli 500 različnih pravil in podzakonskih aktov, ki so bili izdani od 1945 do 1990 leta in so bili podlaga za delovanje tajnih služb v rajnki Jugoslaviji. Avtor je v uvodu knjige zapisal, da je paradoksalno spoznanje, ki veje iz nje, prav gotovo dejstvo, da so se tako vojaške kot civilne tajne službe v Jugoslaviji povsem zavedale, da so njihove metode in sredstva delovanja protiustavno.

Metode, ki so jih uporabljali, so zajemale odkrivanje, spremljanje evidentiranje in dokumentiranje, analiziranje ter preprečevanje dejavnosti tujih obveščevalnih služb, jugoslovanske sovražne emigracije, notranjega sovražnika in podobno. Grozljivo, kajne?

Cilj je posvečeval sredstva. Cilj je bil oblast za vsako ceno, denar in moč, človek ni bil pomemben. To je bilo takrat.

Danes je Slovenija demokratična država.

Tudi sodobne, demokratično urejene države imajo obveščevalne in kontraobveščevalne službe, ki delujejo v dobro države in državljanov, ki skrbijo za njihovo varnost. No, vsaj morale bi.