Sem pa razočarana, moram reči, danes in tudi nasploh, ker te zmage ljudje ne pokažejo tako množično, kot bi jo morali.

Če gledate državo, iz katere smo se včasih posmehovali, to je Romunija, je pred nekaj dnevi pokazala svojo zmago na ulicah in rekla »ne!« korupciji in rekla »ne!« starim garnituram. Nekoč se je Romunija zgledovala po Sloveniji, danes bi se moral marsikdo v Sloveniji zgledovati po Sloveniji. Žal je tako in tako daleč smo prišli. Jaz mislim, da bi moralo biti tukaj veliko veliko več ljudi in končno reči »ne!« korupciji, »ne!« stari garnituri in »da!« lustraciji.

Meni je zelo težko, ker to gledam, vsak dan poslušam ljudi, ki pravijo dobro delate, na dobri poti ste, dajte jim stopiti na prste ampak vedno, še vedno je v Sloveniji kultura strahu. Treba je premagati ta strah in če eden to naredi, ni dovolj, dva nista dovolj, če pa to naredi pol milijona, če to naredi milijon ljudi, vsi tisti, ki imajo v srcih in glavah zmago, potem je tudi ta končna zmaga na volitvah, o kateri Aleš govori, definitivno zagotovljena.

Na kratko bom opisala tisto, kar zdaj najbolj znam delati ali pa si vsaj mislim, da dobro opravljam, to je raziskovanje korupcije v zdravstvu, kjer lahko tisti, ki to spremljati, med pričami vidite pri katerem vlada kultura strahu, pri katerem vlada kultura arogance do vseh tistih, ki jim stopamo na prste. In tisti, ki je najbolj aroganten, je najvišje na lestvici zaščite, bom rekla tako ali drugače s strani udbe ali bivšega režima ali zdajšnjega režima, če želite.

Moram reči, da to ni lahko delo s temi ljudmi, to sami vidite in jaz poskušam pokazati to vztrajnost vsem Slovencem. Ne se dati ustrahovati, ne se dati zavajati, ampak mislite s svojim srcem in s svojo glavo, z zmago v srcu in v glavi pridite in pokažite tudi na ulici, najprej tukaj potem pa na volitvah. Ampak volitve niso tista končna stopnica. Po volitvah, po zmagi bo treba te stvari počistiti in to takoj in odločno. Če bomo le skupaj verjeli v to, da če stopimo skupaj, če je množica, potem težko, da ne zmagamo, da ne uresničimo tistega, kar je potrebno.

Če gledate komisijo, na kateri sedaj raziskujemo žilne opornice, vidite, da priznajo: »Ja, kršili smo zakon, porabili smo davkoplačevalski denar, celo menjali smo stente, namesto boljših smo vgradili slabše,« in to brez kakršnekoli vesti. Mislim da včeraj je eden izmed zdravnikov izjavil: »Ja, menjali smo, namesto boljših smo vstavili slabše.« Ali veste, kaj to pomeni? Zaradi tega lahko človek umre. In to reče zdravnik brez vesti. Problem je tudi v tem, da ta zdravnik meče slabo luč na vse ostale dobre, strokovne delavce v zdravstvu, dobre ljudi.

In moram reči, tudi javno, mislim, da ta človek s tem ne bi imel nobenega problema, doktor Noč je včeraj pokazal, kaj lahko pomeni en človek v celem sistemu, kljub temu, da je bil edini, je doživel pogrom, na koncu so ga šikanirali in odstavljali, a vztraja in mislim, da vidi upanje prav v nas, v naši komisiji, v vas vseh in mislim, da je eden izmed tistih svetlih luči v tem boju proti korupciji v zdravstvu.

Tragikomično je to, da to ni samo v zdravstvu, da je to povsod. Vedeti morate, da se te stvari raziskujejo na Nacionalnem preiskovalnem uradu že tri leta, mi pa ne delamo še niti leto dni, a smo v teh šestih mesecih izvlekli iz njih vsa priznanja v bistvu. Moram reči, da bi zdajle lahko dali kar nekaj ovadb, ampak še je čas. Nacionalni preiskovalni urad gleda proč, reče »vse je v redu« verjetno, specializirano tožilstvo s gospodom Furlanom gleda stran in potem so tukaj še sodniki, tako da te povezave so najbolj krute in tiste, ki jih bo najbolj težko premagati, ampak jih bomo. Jaz vam želim, da z vso to zmago v srcih, v mislih, v glavah, tako kot je rekel Aleš, povabite še ostale, povejte jim, pokažite jim. Danes je veliko točk ali pa veliko razlogov, da bi morala biti tu večja množica. Ne samo zato, kar se zdaj povedala, o korupciji v zdravstvu, v sodstvu in tako naprej, ampak tudi koroški dečki.