Članek
Govor Maruše Gorišek, 20. 7. 2014
Objavljeno Jul 20, 2014

A nedavno so nam vzeli tudi to. S krivično sodbo so na zaporno kazen obsodili Janeza Janšo in Toneta Krkoviča za kaznivo dejanje, ki ne obstaja. Dokazali so nam, da Slovenija ni pravična država. Ni država, kjer smo pred zakonom vsi enaki. S sistematičnim kršenjem človekovih pravic nam naša sodišča dokazujejo, da niso tu da bodo naše pravice varovala, temveč jih kršila. S sodbami nam dokazujejo, da niso tu, da varujejo pravno državo, temveč da jo izkoriščajo v politične namene. Z absurdno zgodbo o Patrii, ki jo vlečejo že več kot 2200 dni, narekujejo naša življenja ter vplivajo na izide volitev zadnjih 6 let. Z absurdno sodbo, v katero dvomijo mnogi pravni strokovnjaki narekujejo naša življenja. Vsak dan nas z zavlačevanjem odločitve vrhovnega sodišča opominjajo na to, da so oni tisti, ki imajo moč. Opominja pa nas tudi Evropsko sodišče za človekove pravice, ki nam nalaga kazni zaradi nesposobnosti slovenskih sodišč. Mladim se vsak dan sporoča, da v tej državi ni prihodnosti. Da je lahko v Sloveniji lahko po krivem obsojen vsak, ki ni prave barve. Da imamo leta 2014 v Sloveniji še vedno politične zapornike. A tudi mladi vidimo dlje od naslovnic časopisa. Vidimo krivico, vidimo absurd, ki se dogaja v Sloveniji in ne bomo tiho. Poskrbeli bomo, da se bo slišal tudi naš glas, glas za svobodo Janeza Janše in Toneta Krkoviča. Glas za pravičnost. Ne bomo se predali, tako kot verjamem, da se ne boste predali vsi, ki ste se danes spet zbrali tukaj. Vztrajali bomo skupaj, dokler ne bodo popravljene krivice. Dokler ne bomo zaživeli v normalni državi, v pravični Sloveniji. Dokler ne bomo spet imeli upanja na boljši jutri.