Obračun z Janšo traja že vse od leta 1983. Ker je želel večjo veljavo slovenskega jezika in prenovo Jugoslovanske ljudske armade, je postal trn v peti oblasti. Mislili smo, da je vrhunec obračuna z njim predstavljala aretacija četverice, vendar so se podtikanja in politično motivirane afere nadaljevale tudi v čas samostojne Slovenije. Sestop z mesta ministra za obrambo jim ni bil dovolj. Sledila je Patria, ki je svoj vrhunec dosegla 20. junija, ko je Janez Janša moral nedolžen v zapor. Sodba, ki temelji na domnevni obljubi, dani na neznanem kraju ob neznanem času od neznane osebe in na neznan način, je v nasprotju s temelji pravične pravne države.
Danes sem tukaj, ker ne želim, da takšne obsodbe postanejo stalna praksa. Želim, da se sodi na podlagi dokazov, ne pa na podlagi imena in priimka!
Zahteve po pravični in svobodni državi, označujejo kot izvajanje pritiska. Kritika, ki je samo v Sloveniji nezaželena, ni izvajanje pritiska. Izvajanje pritiska je zaprtje nedolžnega človeka, medijski linč in leta sodnih fars.
Prišel bo dan, ko bo tudi sodišče priznalo svojo zmoto in spoznalo, da v demokraciji vlada ljudstvo. Ljudstvo je nad vsemi tremi vejami oblasti in nihče, ki je financiran iz denarja davkoplačevalcev, ni in ne sme biti nedotakljiv. Tudi sodišča ne! V Nemčiji so izvedli temeljito lustracijo in, da je bilo to dobro dokazuje Evropsko sodišče za človekove pravice, ki ne rabi popravljat nemskih sodb, popravlja pa slovenske. In to tako pogosto, da bi Evropa privarčevala, če sodišče prenese sedež iz Strasbourga v Ljubljano.
Slovenija je bila na pravi poti. Imela je potencial, da postane cvetoča in razvita država EU. Žal pa je skrenila s poti. Moč in oblast imajo tisti, ki so vladali že v prejšnjem režimu in logično je, da ne more biti uspeha. Niso znali vodit Jugoslavije, kako bodo vodili Slovenijo? Zgodbe o uspešni Jugoslaviji pa so popolna laž. Brezposelnost je bila višja kot danes, javni dolg tudi, razvitost v primerjavi z ostalim svetom pa pod povprečjem. Edina razlika je, da se takrat o tem ni smelo govorit, danes pa nam težje prekrijejo svoje napake.
Biti z glavo v socializmu in z nogo v kapitalizmu, ni mogoče! Totalitarni simboli ne sodijo ne v Državni zbor in ne na ulico. Njihovo mesto je v muzeju, v opomin, da se tako krut režim kot je komunizem, nikoli več ne ponovi. Če citiram Winstona Churchilla: "Komunizem deluje samo v nebesih, kjer ga ne potrebujejo in v peklu, kjer ga že imajo."
Leta 1991 smo se osamosvojili, danes je na nas, da se še osvobodimo. Osvobodimo laži, prevar in spletk! Žal je Slovenija to priložnost zamudila 13. julija, ko bi lahko dan volitev obarvali v barve svobode in pravičnosti. Namesto tega so volivci zmago namenili novi instant stranki. Vstop v DZ pa so omogočili celo stranki, katere želja je vrnitev v 19. stoletje. Stranki, ki bi socialo vzdrževala z vojnimi odškodninami, ki so že bile plačane Jugoslaviji, stranki, ki odkrito nasprotuje elementom demokracije. Hkrati pa ista stranka pozablja, da je njihov veliki idol z veselje jemal milijarde dolarjev od ZDA, da je njegova žena nakupovala v kapitalističnem Parizu in, da sta uživala v pojedinah, ki jih ljudstvo niti poznalo ni. Bomo res dovolili vrnitev v preteklost? Bomo dovolili, da se ponovijo parni in neparni dnevi, bomo uvedli bone za prehrano, bomo zopet hodili po kavo in pralni prašek čez mejo? Janez Janša in Tone Krkovič nas nista osamosvojila izpod jarma totalitarizma, da bi se prostovoljno vrnili vanj!
Vztrajajmo vse dokler ne bomo slišani! Vztrajajmo za pravično, svobodno in Evropsko Slovenijo!
Do takrat pa »Svoboda Janši! Svoboda Tonetu! Svoboda Sloveniji!«
Rok Klajnšek
Aug 14, 2014