Dogodki leta 1988 so v teh časih zivi bolj kot kdajkoli prej. Zaznamoval ga je proces zoper četverico - JBTZ. Janeza Janšo in ostale so aretirali, ker so bili moteč element in notranji sovražnik. Janša je bil znanilec demokratičnih sprememb. Predstavljal je nevarnost nomenklaturi. Potrebno ga je bilo odstraniti. Tako kot so to storili tudi z mnogimi drugimi, nekaterih od njih ni bilo nikoli več nazaj. Danes mnogo bolj kot tedaj vem, da je šlo za strah. Bali so se njegovih prodornih besed in preroških misli. Prebujala se je slovenska pomlad, zima je izgubljala svojo moč. Najprej je to čutila peščica tistih, ki so se dnevno zbirali pred Roško. Vedno več jih je prihajalo. In končno, narod je premagal strah. Slovenija je vstala v želji po svobodi. Dosegli smo jo in končno zaživeli v državi Sloveniji. Zadonela je Zdravljica, himna materinega jezika.

Bila sem se gimnazijka, ko se je začela vojna za Slovenijo. Slovenija se je borila za svojo  suverenost in neodvisnost. Borili smo se za našo državo Slovenijo. Kaksno naključje. Ravno takrat sem dopolnila svojih 18 let. Svoboda mi je pomenila vse! Slovenija je bila prva država po 2. svetovni vojni v Evropi, ki je bila napadena. Ta čas je ponovno ključno zaznamoval Janez Janša. Vedel je, kaj se lahko zgodi, zato je pravočasno poskrbel, da je nastal dovolj trden obrambni sistem. Postavljena je bila naša, slovenska vojska. Tisti usodni čas smo številni dojemali enako. Ni ga bilo politika, ni bilo nikogar drugega, ki bi mu zaupali bolj kot njemu. Nobena izrečena beseda, novica ali poročilo niso bile enakovredne njegovim. Zaupali smo mu. Vojna se je končala. Bilo je veselje in bila je tudi žalost za tistimi, ki so zanjo dali življenja. Šele potem, ko je mnogo hujša usoda doletela sosednje države, je marsikdo zares spoznal, kaj je dosegla Slovenija, kaj so dosegli naši osamosvojitelji z Janšo na čelu.

Drugih takratnih predstavnikov države praktično ni bilo čutiti. Nekaterih sploh ni bilo opaziti. Nekateri so bili nekje tam, mnogo bližje oni ali celo povsem na njihovin strani. Potuhnili so se, njihov strah pa je rasel. Janez Janša jih je ponovno ogrožal. Predstavljal je nevarnost, da se bodo enkrat za vselej morali posloviti od oblasti. Potrebno se ga je bilo znebiti. Po svoji stari maniri so sproducirali novo afero. Želja po moči in oblasti je zameglila njihove vrednote. Zgodila se je Depala vas. A pri tem so pozabili na nekaj ključnega. Pozabili so na moč naroda in dosegli nov poraz. Janša je kot graditelj in zagovornik demokratičnih vrednot, postal še močnejši.

Vsa leta je kljuboval v celofan zaviti nomenklaturi in ostali režimski navlaki s forumom 571 na čelu. Podiral je slovenski berlinski zid. Žal je pri tem prevečkrat ostajal sam. Kot da je  večina zaspala v veri, da zmore sam. Po svoje je bilo res tako, saj mu ves ta ustroj ni prišel do živega. Tega enostavno niso mogli razumeti. Vsi oni in on sam. Njihov strah pa se je še bolj kopičil. Razum jim je odpovedal.

Iz ropotarnice znanja iz njim tako ljubih starih časov so sproducirali nov proces, ki v marsičem presega vse ostale. Afero Patria. Ta afera ni problem in boj enega samega, ali ene politične stranke. Gre za mnogo več! Gre za vse nas! Za svobodno Slovenijo gre! Tokrat ta res ni ogrožena s tanki JLA, kar bi gotovo mnoge prebudilo prej. Naša svoboda je ogrožena na mnogo bolj prefinjen način! Zlorabljeni so temelji demokracije, ki so njen osnovni pogoj. Naša napaka pri tem je, da smo jih gradili prepočasi. Kot da se bodo postavili sami.

Če pristanemo na njihov način potem spoštovani zbrani, bi danes na tem mestu začeli nov proces zoper Maslešo, Fišerja, Ferlinca, Žalikovo in ostalo tovarišijo. Ker ne morejo dokazati, da niso neugotovljena dne, ob neugotovljenem času in na neugotovljen komunikacijski način prejeli obljubo nagrade, da ostanejo in delujejo na strani totalitarnega režima v imenu bratstva in enotnosti socialistične Jugoslavije in s tem zavestno delujejo v nasprotju s temeljnimi dokumenti slovenske osamosvojitve.

A takšnega načina si ne želimo. Zavračamo ga, kajti vrača bedo režima. Želimo si svobodne Slovenije, ki deluje na podlagi z Ustavo določenimi in demokratično delujočimi vejami oblasti.

Hočemo, da se nas pravosodni sistem vrne k temeljem - zasčiti pravice in resnice. Naj po vzoru boginje pravice Justicije njihovo vodilo postane pravica v družbi z resnico. Simbolično si njim v opomin zavezujem trak okoli oči. Da ne bodo na ljudi gledali z ideološkimi očmi, temveč bodo presojali objektivno, nepristransko in brez koristoljubja.

Vse do takrat bomo vstrajali, kajti za našo domovino Slovenijo gre!

Anja Bah Žibert