Povzamimo, kaj je zaznamovalo t.i. vseslovenske vstajnike:
 
Prvič: Nasilje in vandalizem (spomnimo se napadov na policiste, na parlament in druge javne zgradbe, obešanje lutk-politikov, grožnje na domu izvoljenih politikov ipd.)
 
Drugič: Sovražna govorica (spomnimo se samo gesel »politike v Barbarin rov« ali tiste o »klanju« kristjanov)
 
Tretjič: Ekstremizem in proti-demokratični refleks: Oživljali so komunistične doktrine t.i. »neposredne«, »ulične« in celo »ljudske« demokracije, ki so jih uvajali komunistični režimi po letu 1945, da bi prikrili diktatorsko bistvo svojih vladavin. Pozivi, kot so »volitve prinašajo le iste obraze« in da je »tudi Hitler bil izvoljen«, so jasno kazali, kaj si mislijo o volitvah in demokraciji. 
 
Četrtič: Ko so t.i. vstajniki dosegli svoje notranje-politične cilje, to je padec Janševe vlade, odstop mariborskega župana itd., so v ospredje postavili zunanje-politične cilje. Bili so proti Evropi, proti ZDA, proti Natu! Danes, po Ukrajinski krizi, postaja jasno, zakaj! 
 
V letu 2013 so se demokratične sile pustile preglasiti agresivni manjšini. Prevzeli so oblast in ustvarili razmere, ki so jim omogočile ponovno zmago na volitvah -  brez dokazov so zaprli enega od ključnih ustanoviteljev te države in vodjo največje opozicijske stranke Jeneza Janšo. In v tujini tega ne doumejo in se sprašujejo, kakšen cirkus se gremo v Sloveniji?!
 
Že na prvi pogled je jasno, da naša zgodba ni primerljiva z njihovo! Naše demonstracije so, dragi prijatelji, za razliko od ekstremnih vstajnikov, čiste, čiste kot solza: To je zgodba ZA:
za svobodo in pravno enakost
za demokracijo
za pravno in pravično državo
za spoštovanje človekovega dostojanstva
za solidarno družbo
za socialno-tržno gospodarstvo
za Evropo.
 
II.
 
Spoštovani,
Od levih ekstremnih vstajnikov se razlikujemo tudi po načinu političnega angažmaja: Pri nas so prisotni simboli slovenske države, zapojemo himni (slovensko in evropsko), kakšno slovensko narodno pesem, recitiramo Prešerna in Cankarja, in Toneta (Kuntnerja), izvajamo druge umetniške zvrsti, ob tem pa vihrajo slovenske zastave! Nobenega vandalizma, nobene granitne kocke, nobene rdeče zvezde, nobenega incidenta na več kot šestdesetih prireditvah. Še afere »marela« jim je spodletela, čeprav so jo poskušali podtakniti. 
 
Naša zgodba je torej v jedru drugačna. Ni zazrta v preteklost, ampak v boljši jutri! Mi želimo s tem bojem za osvoboditev Janeza Janše naslednjim generacijam zagotoviti pravno varnost, mir, svobodo, demokracijo, evropsko prihodnost! Samo to!
 
In samo tisti, ki ni začutil sporočila naših prireditev, ali tak, ki je popolnoma nor, lahko govori o drhali, kadar govori o nas. Mi smo omikani državljani, in ne dovolimo, da nas nek direktorček zmerja z drhaljo!
 
III.
 
Dragi prijatelji!
Letos mineva 140 let od rojstva in 80 let od smrti Rudolfa Maistra, človeka, čigar zasluge za ohranitev slovenskega etničnega ozemlja so izjemne in nedvoumne. Ko je svoje opravil, se je nanj kruto spravila visoka ljubljanska politika pod vplivom Beograda.
 
Nikoli si nisem predstavljal, da bi lahko skoraj po stotih letih podobno usodo doživeli tudi osamosvojitelji Slovenije: Janša, Krkovič in drugi. 
 
Ampak, dragi prijatelji, ni sile, ki bi trajneje zlomila naravni tok zgodovine. In mi smo v naravnem, normalnem toku! Oni niso! Računajo, da bodo svet spet vrgli s stečajev, kot so ga njihovi vzorniki v Rimu, Berlinu in Moskvi v prvi polovici 20. st! Ekstremistični vstajniki res lahko sprožijo državljansko vojno, morda lahko celo zmagajo. A veselje bo kratko, na dolgi rok so poraženci, saj vselej zmaga dobro in prav! In mi hočemo dobro in mi imamo prav!
 
Živela Slovenija! Živel Janez Janša. Živela svoboda!