Skozi celotno zgodovino so bili Slovenci uporniki, borci, iskalci pravice, hrepeneči po svobodi. Kot narod smo preživeli izjemno burno zgodovino. Zaradi geografske lege so bili naši predniki venomer na prepihu različnih ljudstev, ki so želela osvojiti to strateško ozemlje. Ampak Slovenstvo je bilo neuničljivo skozi stoletja.
Prva prava demokratična državna tvorba je bila Karantanija, država Slovencev. Na podlagi te demokratične ureditve je napisana celo ustava danes največje demokracije na svetu, Amerike.
V času turških vpadov je bilo naše ozemlje najbolj na udaru. Naši predniki so v strahotnih mukah ob izjemno krutem nasilju uspeli celotno Evropo uspešno ubraniti pred Turki in pred poturčevanjem. Izgube so bile neizmerne, ampak narod je preživel in se utrdil.
V času razvoja v 19. stoletju so Slovenci sloveli po pridnosti, delavnosti, poštenosti, marljivosti in zanesljivosti. Kasnejše združevanje z balkanskimi narodi je v naravo ljudi prineslo brezbrižnost, lenobo, malodušnost, ležernost, preklinjanje. Nihče v zgodovini ni tako kulturno prizadel Slovenskega naroda kot Bizantinci.
Naposled so se uresničile tisočletne sanje in Slovenci smo zaživeli v samostojni in svobodni državi. Duhovno, miselno in razumsko pa daleč najmanj svobodni doslej. Sužnji, podložni temnim silam. Hlapci! Kot bi rekel Tone Kuntner. Iz večinskih medijskih hiš veje sovraštvo, sovraštvo do Janeza Janše, sovraštvo do svobodne besede in do pravice. In ljudje temu nasedajo, čisto zastrupljeni so že in nezmožni uvideti resnico. Negodujejo nas stanjem, želijo si živeti v boljših gospodarskih razmerah in bolj urejeni državi, ampak zastrupljeni od sovraštva zavračajo dobre rešitve, škodujejo sami sebi.
V tisočletni zgodovini smo prišli do točke, na kateri še nismo bili. Toliko samouničevalnosti v narodu. In to ne po naključju, nekdo to očitno izkorišča, nekomu to ustreza za uresničevanje njegovih lastnih interesov. Kdaj se boš zbudil Slovenski narod in razločil med dobrim in zlim? Gre za vse nas in za vsakega posebej.
Za nami je Veliki šmaren, Marijin praznik. V Razodetju je opisana prikazen žene, ki rojeva sina, obsijana je s soncem in nad glavo ima venec iz dvanajstih zvezd. Potem se na nebu pojavi še drugo znamenje, ognjeno rdeč zmaj. Zmaj čaka, da bo požrl komaj rojenega sina. Žena v Svetem pismu predstavlja ljudstvo, ki je ogroženo in se prebija skozi preizkušnje. Rdeči zmaj, ki grozi ljudstvu, predstavlja vse slabo in hudobno, tudi krute totalitarne režime. A na koncu zmaga žena! Zmaj je poražen. In tako bomo na koncu zmagali tudi mi, goreči za pravico in resnico, združeni pod modro zastavo z vencem iz dvanajstih zvezd!
Za konec naj povem še eno pripoved z izjemno zgovorno mislijo na koncu. Pred kratkim smo obiskali spoštovanega gospoda, ki je bil Demosov poslanec. Povedal nam je, da je bil na pogrebu nekega znanca v Avstriji, izredno cenjenega v svojem kraju. Tam ga je ogovoril domačin, ga vprašal, če je kaj v sorodu s pokojnim. Odgovoril mu je, da sta bila znanca. Domačin je videl, da je tujec. Vprašal ga je, od kod prihaja. Odgovoril mu je zelo ponosno, da iz Slovenije. Nato ga je vprašal, kako je kaj v Sloveniji. Pa mu je odvrnil, da težko reče, da je dobro, ker ni dobro. In ta gospod iz Avstrije je pokomentiral: »Veste, pri nas so bili zgolj eno leto na oblasti komunisti, pa se še zdaj pozna!«
Kako dolgo se bo še poznalo pri nas? Sto, dvesto, tisoč let?
Danes smo mi, ki tukaj vztrajamo, sol zemlje. In luč sveta. Solimo in osvetljujmo to sveto slovensko zemljo, da bodo spoznali resnico tudi vsi tisti, ki so se pod raznimi vplivi spridili. Vztrajajmo za boljšo prihodnost vseh Slovencev.
Svoboda Janezu! Svoboda Tonetu! Svoboda Sloveniji! Naj živi druga republika!
Aug 20, 2014