Če kdo, vem jaz, kako težko je po krivem hoditi na sodišče, ko ljudje pod lažnim medijskim vplivom s prstom kažejo za tabo.

Vsak ponedeljek, včasih tudi torek začenši ob 8. uri je bil za nas  uničen, nato dan za dnem, mesec za mesecem, 14. mesecev, dokler  oče zaradi bolezni  ni več  zmogel.

Bila sem optimist. Nisem se toliko sekirala, ker sem »vedela«, da bo kmalu konec, saj je zgodba namišljena z namenom ponovne oslabitve udeležencev v procesu.

Rekla sem si: OH, saj smo navajeni očrnjevanja zadnjih 15 let. Bo že.

Na koncu bo zmagala pravica. Pa ni bilo tako.

Med procesom se je vedno bolj  začelo kazati, da je to edini način, da se prvaka opozicije dokončno onesposobi. Pa čeprav na tako absurdni obtožnici.

Naj spomnim še, da je  samo vrhovno sodišče v sodbi I Ips 153/2012  1.3.2012 zapisalo: "Brez potrebnega utemeljevanja je jasno, da se obdolženec lahko brani le zoper očitke, da je storil konkretno opisano ravnanje, ne pa, da je neugotovljenega dne zoper neugotovljene osebe na neugotovljen način in podobno storil kaznivo dejanje."

Kako naj se obdolženec brani zoper  abstraktne očitke, kjer ni opisa kaznivega dejanja? Kako naj se človek brani za izraz »na neugotovljeni komunikacijski način« ?

Zato najbrž ni naključje, da je oče v času procesa Patrie kar dvakrat zbolel za hudo boleznijo, tako da ni mogel spremljati do konca procesa in ni mogel dati niti svojega zagovora.

V procesu Patria je bilo več kot 50 obravnav, zaslišanih je bilo 34 prič.  Vse priče so govorile v korist obdolženih. Tudi obdolženi sami so navajali različne dokaze, vendar ničesar od tega ni bilo upoštevanega. Obrazložitev sodbe je enaka obtožnemu predlogu. Torej bo držalo, da so bili obtoženi že vnaprej obsojeni. Odvetnikov se ni v ničemer upoštevalo, ves njihov trud je bil zaman.  Ni prišlo samo do skušnjave (kot je zapisal ustavni sodnik Jan Zobec v odklonilnem mnenju), v resnici je sodišče prevzelo vlogo tožilca. Sodišče samo je nadomestilo manjkajoče elemente, ki naj bi se ujemali z očitanim abstraktnim kaznivim dejanjem iz obtožnega akta.

Ustavni sodnik Zobec je zapisal :»Sodišče področje kaznivosti širi  onkraj zunanjega, fizičnega, materialnega in otipljivega sveta v obdolženčev miselni, notranji svet in s tem inkriminira goli namen - ali z drugimi besedami, inkriminira nedokazljiv miselni delikt.«

Človekovih misli za enkrat ni mogoče nadzorovati in zato tudi ne inkriminirati.

Nihče ni iz jekla, enkrat pridejo posledice. Potem je oče umrl. Par dni pred smrtjo mi je rekel: »Vi boste mogli reševati naprej. Niti po smrti mi ne bodo dali miru«. Kako prav je imel. Da ni že vse dovolj absurdno, je tožilec svetnik Pintar mrtvemu človeku izdal odredbo za izvedbo finančne preiskave.

Tožilec in sodišče verjetno vesta, da je že v uvodu sodbe uporaba 25. člena KZ – kazenskega zakonika  nezakonita, prav tako  verjetno vedo, da bi morali po 139. členu ZKP s sklepom ustaviti kazenski postopek.

Zadnjih 10 mesecev hude bolezni smo se trudili, da kot družina  preživimo v kar najbolj lepih trenutkih. Izogibali smo se vsemu, kar predstavlja proces Patria, toda kljub temu je bila v podzavesti. Če  smo za hip pozabili, nas je spomnilo sodišče z nenehnimi obvestili o dvigu pošte za razprave, za neka pričanja, za nova zdravniška mnenja in podobno.

Če nekoga ne marate, če vas pri nekomu nekaj moti, je to zgolj zato, ker odseva del vas, ki ga niste sprejeli. To pa ne sme vplivati na sodbe v imenu ljudstva.

In če ne spoštujete drugih, kako lahko pričakujete, da bodo drugi vas spoštovali. Sodišče si mora samo  pridobiti spoštovanje.

Pravica je počasna, pa čeprav je počasna, vendar doseže svoj cilj! Vedno ima in bo imela poslednjo besedo!

Vsakič ko slišim besedo Patria, sodišče, me kar strese. Tudi, ko bo proces dokončno zaključen in bo zmagala resnica in pravičnost, ne bo zame dovolj velikega zadoščenja in nič mi ne bo moglo vrniti let, ki bi jih še lahko preživela z očetom.

Sodba, utemeljena na neresnicah ne bo nikoli vzdržala.