Pri sodbi v zadevi Janeza Janše bi nas moralo, ne glede na politično ali katerokoli drugo opredelitev, skrbeti najmanj dvoje: vprašljivost verodostojnosti, objektivnosti in demokratičnega delovanja sodišč – kar je škandalozno; ter druga stvar: grob in nedopusten poseg v družino, ki je temelj in osnovna celica vsakega zdravega naroda in kulture.

S kakšno pravico družini Janeza Janše in njemu samemu sodišča nalagajo breme svoje očitne nesposobnosti in hlapčevstva? Tokrat ne gre samo za Janeza Janšo osebno, ampak s svojo nojevsko držo posegajo v družino, tja, kjer je še nekaj zdravega in tja, od koder si slovenski narod lahko nadeja upanje za boljšo prihodnost. Razbiti, raniti ali kakorkoli drugače onečastiti družino simbolno pomeni uničevati naš narod.  Tega ne smemo dopuščati. Takrat, ko se posega v nekaj tako svetega in bistvenega za življenje kot je družina, moramo svoj glas za resnico in pravico zastaviti vsi. Vsi, ki smo tukaj. Če bomo tiho, nas bodo uničili. Žalosti me, da tukaj ni predstavnikov vseh tistih organizacij, strank, zavodov in društev, ki postavljajo družino na prva mesta. Kje so sedaj vsi branitelji družine?

Zdrava slovenska družina je temeljnega pomena za obstanek našega naroda. Je temeljnega pomena za zdrav in naraven razvoj otrok, ki bodo enkrat v prihodnosti na bolj ali manj vidnih položajih v slovenski družbi in bodo odločali tudi o naši usodi. Brez družin, nimamo prihodnosti, tega se je potrebno zavedati. Nihče nima pravice, da brez pojasnila in razloga vzame otrokom očeta. To je zločin, ki zasluži obravnavo na sodišču.

Zato želim in zahtevam od Vrhovnega sodišča, da takoj ukrepa. Zahtevam od vseh pristojnih organov, začenši s predsednikom države, da ustrezno ukrepajo.

Res živimo v težkih časih, vendar se splača vztrajati za resnico in pravico. Morda bo potrebno vztrajati dlje časa. Z vztrajanjem pokažemo, da smo močne, trdne osebnosti, ki ne upogibajo svojih hrbtov nasprotnikom naše države in družbe. Z vztrajanjem sejemo semena za boljšo bodočnost naših zanamcev in našega naroda. Tu smo, ker smo dobri, plemeniti, pošteni in pogumni, da se zoperstavljamo nepravilnostmi v družbi in kršenju človekovih pravic. Verjetno vas marsikdo podraži s stavkom: ali se vam sploh splača vztrajati, ali boste sploh kaj dosegli, ali ni škoda časa, in podobne stare, zguljene fraze… Ja, se splača. Vedno se splača borit za človekove pravice in za simbole slovenstva, med katere sodi tudi družina. Ne samo, da se splača – to je naša dolžnost. Ko bomo spoznali, da je naša dolžnost, da opozarjamo na krivice v družbi, se bo družba začela spreminjati. S svojim izpostavljanje ne delamo čudežev, delamo pa največ, kar zmoremo. Tudi to vztrajanje bo prej ali slej obrodilo sad.

Družini Janša sicer nihče ne bo mogel povrniti izgubljenega smeha, skupnih trenutkov in svobode, verjamem pa, da jim je tudi naše vztrajanje v veliko oporo, kot tudi vse naše pozitivne misli, besede in dejanja ter vse molitve. Zaradi te krivice bodo še bolj povezani in močnejši. In Slovenija potrebuje močne družine!

Svoboda Janezu Janši, družinam in Sloveniji!